Zadruga SOZD kot agencija v oblaku

Zavod SOZD je v slovenskem oglaševalskem prostoru neobičajna tvorba. Nimajo formalne ureditve oziroma hierarhije in poslovnih prostorov, imajo le skupno računovodstvo. No, skupna je tudi vizija. »Veliko nas je, ampak skupaj smo močnejši, saj vsak lahko prispeva najboljši delček svojega znanja. Delujemo po načelu 'vsak naredi, kar najbolje zna, zato lahko zagotovimo izjemno kakovostne kreativne rešitve',« lahko preberete na njihovi spletni strani, kjer na vstopnem videu najdete tudi Marketing magazin (ni naključje, saj skrbijo za postavitev revije, ki jo imate v rokah).

Kot nam pojasni Matjaž Vreča,eden od ustanovnih članov, je Zadruga SOZD (dokaj) formalno združenje strokovnjakov s področja tekstopisja, oblikovanja in fotografije. Strokovnjaki s teh področij se včlanijo v zadrugo, a ob tem delujejo popolnoma neodvisno. »Sprejmejo lahko katero koli delo, po želji pa lahko med drugimi člani zadruge poiščejo pomoč pri stvareh, ki jih ne znajo, ali pa poiščejo sodelavce za večji projekt,« pojasnjuje Vreča. Po eni strani ima tako naročnik možnost, da naroči storitev »v oblaku«, po drugi pa zadruga izvajalcu nudi pomoč preko drugih članov.Naročnik dobi garancijo, da se ne dogovarja s posameznikom, ki mu lahko zmanjka časa ali pa nima dovolj znanja, da bi nudil dodatno storitev, temveč za njim stoji organizacija, ki bo lahko projekt izvedla do konca.

Birokracije, razen v računovodstvu, skorajda ni

V SOZD-u ni hierarhije med člani, saj gre za množico med seboj povezanih posameznikov, ki imajo znotraj organizacije določena pravila. In kot poudarja Aleš Cvirn, drugi ustanovni član SOZD-a, z zadrugo niti ne želijo nadomestiti (tradicionalnih) agencij. »V primeru, da ima naročnik ogromen projekt, za katerega je jasno, da bo terjal veliko število ljudi, delovnih ur in različnih profilov sodelavcev, bo za izvedbo projekta še vedno izbral agencijo. A naša prva prednost je ta, da če, na primer, organizira manjši kongres in potrebuje nekoga, ki bo pripravil besedila za brošuro in skrbel za akreditacije, lahko mirne vesti najame nekoga iz Zadruge SOZD. Znotraj zadruge je združenih toliko posameznikov z različnimi znanji, da lahko 'pokrijemo' skoraj kar koli, tudi če se potreba pojavi naknadno,« pravi Cvirn. Ob tem dodaja, da je proces komuniciranja z naročnikom ravno obraten kot pri drugih podjetjih – gre »od spodaj navzgor«. Na spletni strani so sicer navedeni trije glavni kontakti, v resnici pa stranke pogosteje stopijo v stik s posamezniki. Druga prednost za naročnika je po mnenju Cvirna ta, da po opravljenem delu Zadruga SOZD izda račun, nato pa vse ostalo interno ureja s člani. »Članom, ki sodelujejo s strankami iz tujine, kar je zahtevnejše z računovodskega vidika, SOZD nudi dodatno pomoč. Lahko bi rekli, da je to distribuirana organizacija.« Tretja velika prednost za naročnika pa je tudi dejstvo, da v ozadju ni velike organizacije, zato so stroški manjši in cene storitev temu primerno nižje oziroma so lahko precej nižje kot v agencijah.  »Birokracije, razen v računovodstvu, skorajda ni. Vse to zelo dobro deluje prav zaradi neformalnih dogovorov med člani zadruge, ki se med seboj dobro poznajo, zaradi tega pa je komunikacija med njimi veliko učinkovitejša.«

Naročnika ne zanima, kdo je opravil storitev

SOZD-ova filozofija je preprosta – nastopiti na trgu oziroma zagotoviti naročniku, da dostopa do kopice storitev, ne da bi za to moral vstopiti v obsežne pogodbene pogoje z agencijo. Na tem mestu izpostavlja prilagodljivost. »Komunikacija se začne pri enem od članov zadruge, po potrebi pa se projekt razširi še na druge. Poleg tega smo zelo zanesljivi, ker je članov zadruge toliko, da vedno obstaja nek 'plan B'. Naročnik se dogovori z enim od članov in če on, na primer, zboli, znotraj zadruge poiščemo drugo rešitev.« Filozofija torej temelji na tem, da naročnik »vstopi« v oblak storitev, ki jih zagotavljajo različni člani zadruge, pri tem pa je praktično vseeno, na kateri strani je vstopil in na kakšen način. Sogovornik pravi, da je SOZD na meji naročanja storitev v oblaku. »Nenazadnje naročnika skorajda ne zanima več, kdo je opravil storitev. Ve, kaj potrebuje, v oblaku pa najde storitev, ki jo zadruga ponuja. Vse ostalo poteka znotraj zadruge.«

SOZD opredeljuje dva modela sodelovanja. Pri prvem stranka naroči storitev, ker pozna enega od članov in mu član lahko zagotovi, da bo storitev izvedena ne glede na okoliščine, ali pa stopi v stik z nekom »od zgoraj navzdol«, da mu ta predlaga nabor izvajalcev, ki bi lahko izvedli projekt. Če stranka vstopi v sistem preko enega člana, dela z njim, razen če potrebuje dodatne storitve. »Če vstopi 'od zgoraj navzdol', se prav tako znajde v oblaku neodvisnih izvajalcev in plača zgolj tisto, kar potrebuje, in ne celega kupa fiksnih stroškov kot v veliki organizaciji. Vsakemu izvajalcu plača le tisti del, ki ga je opravil.«

Podobnost s platformami za svobodnjake le navidezna

Do takšne nevsakdanje oblike organizacije v kreativni panogi ni prišlo samo od sebe, ampak je bil razvoj postopen. Še največ podobnosti z ureditvijo zadruge Cvirn vidi v platformah za svobodnjake. Pri teh sistem naročniku za določeno ceno »dodeli« izvajalca, na primer za pretipkavanje, oblikovanje fotografije, prevajanje in podobno. A sogovornik pri tem poudarja pomembno razliko, in sicer povezanost njenih članov. Na prej omenjenih platformah se izvajalci storitev v veliki večini primerov ne poznajo. »Bistvo je v tem, da smo načrtovali nekaj zelo podobnega s ciljem, da naročnik čim prej pride do neke rešitve. Želeli pa smo, da se izvajalci poznamo in si zaupamo do te mere, da si upamo drug drugemu predajati delovne naloge brez kakršne koli oblike hierarhije. Za razdeljevanje delovnih nalog ne potrebujemo 'šefa' ali celo računalniškega programa. Skratka, dober izvajalec pozna dobrega izvajalca, da se potem dogovorita, kako bosta rešila naročnikov problem.«

Množica razpršenih izvajalcev z določenimi pravili

Skupna točka vseh članov zadruge je tudi, da so prej vsi delali v večjih organizacijah, ki so morale zaradi narave dela in premajhne fleksibilnosti občasno najti kakšnega zunanjega izvajalca. »In ker smo se vsi med seboj poznali in tudi sami delali z zunanjimi izvajalci, smo si pogosto projekte 'podajali' med seboj. Z večanjem števila zunanjih izvajalcev na trgu, ko so podjetja, agencije in medijske hiše zmanjševale interne ekipe, se je večal naš krog poznanstev.« V SOZD se posledično običajno vključujejo tudi tisti, ki jih obstoječi člani poznajo in vedo, da so strokovnjaki na svojem področju. »Ugotovili smo, da obstajajo določeni problemi, povezani z računovodstvom, organizacijo dela in povečevanjem zahtev naročnika, ter prišli do spoznanja, da bi bilo to področje dobro organizirati. Razmišljali smo, kako bi to rešili, in na koncu spoznali, da bi se lahko zgledovali po oblačnih storitvah in naredili množico razpršenih izvajalcev, ki jih povezujejo določena pravila in lahko na ta način zagotovijo, da bodo projekti izpeljani.«

Obseg storitev enakovreden delu desetih polno zaposlenih

SOZD-ova zgodba se je začela s petimi člani, danes jih je trikrat več. »Število članov ves čas niha, saj se, na primer, kdo redno zaposli in ne more več v takšnem obsegu delati kot svobodnjak. Količina časa, ki ga namenijo dejavnostim znotraj Zadruge SOZD, je odvisna tudi od statusa člana – nekateri so čisti svobodnjaki, drugi pa so zaposleni in imajo dovolj časa za druge projekte.« O številu ljudi po Cvirnovem mnenju zato niti nima smisla govoriti, ker nekateri člani delajo samo dve uri na teden, po njegovi oceni pa Zadruga SOZD ponuja obseg storitev, ki je enakovreden delu desetih zaposlenih za polni delovni čas. »Bistvo Zadruge SOZD je prav to, da ta podatek v resnici ni pomemben. Člani so po eni strani dovolj fleksibilni, po drugi pa pazijo, da niso preobremenjeni, ter s skupnim delom naročniku zagotavljajo, da je na koncu projekt uspešno izveden.«

Med naročniki so po eni strani tako večja podjetja, medijske hiše pa tudi agencije, ki potrebujejo nekoga za manjši projekt, ker so same preobremenjene. Druga vrsta naročnika pa so manjša podjetja, ki se, na primer, nikoli niso ukvarjala z marketingom in na hitro potrebujejo kakšno brošuro ali spletno stran ter pridejo do njih preko poznanstev. »Ta manjša podjetja potrebujejo predvsem nekoga, ki je zelo fleksibilen. Če se pri pripravi marketinških gradiv za sejem odločijo, da bi imeli še spletno stran, potrebujejo nekoga, ki jim to lahko hitro nudi. Večinoma gre za majhne projekte, ki se jih agencije mogoče niti ne bi lotile.« Ob tem nas je – malo za šalo, malo zares – zanimalo tudi,  kako na SOZD gledajo oglaševalske agencije pri nas. »Po pravici povedano, ne vem, če kaj dosti gledajo na nas. Z določenimi agencijami tudi sodelujemo. V resnici je na trgu poleg večjih agencij ogromno manjših. Prednost SOZD-a je v tem, da se med seboj dopolnjujemo in da lahko prevzamemo projekte, ki niso primerni za agencije, saj te ne nudijo takšnega nabora storitev, da bi jih lahko izvedle, ali pa so celo premajhne, da bi sprejele še enega naročnika. Ta prazen prostor zapolni naša zadruga,« poudarja Vreča.

Novi standardi kakovosti panogam

Kot so zapisali na svoji spletni strani, želijo člani SOZD postaviti nove standarde kakovosti panogam, ki so »zadnja leta vse bolj izpostavljene dejstvu, da se sodobne tehnologije prevečkrat izkoriščajo v smislu prevlade količine nad kakovostjo storitve«.»Gre za to, da ko si se kot naročnik v preteklosti obrnil na manjšega ponudnika, si ob tem tvegal, ali bo vse izvedeno na enaki ravni kot pri večjem ponudniku, predvsem z vidika natančnosti in organizacije. Tvegal si, recimo, da rešitev ne bo končana v roku, ker je lahko nekaj narobe. Standarde, ki jih lahko manjšemu naročniku zagotovi manjši izvajalec, smo dvignili na raven, ki ga lahko nudi velik izvajalec. Torej nekdo, ki ima šest različnih oblikovalcev in jih lahko pozneje razporeja, smo mi dvignili na enako raven. Z našo ureditvijo torej lahko nudimo storitve velikih izvajalcev, kar je za naše manjše naročnike precej novo.«

Tehnološki »vidik« poslanstva zajema dve plati. Prva se ponovno navezuje na platforme za svobodnjake. Z drugo pa poudarjajo, da si lahko danes vsakdo privošči naročnine na oblikovalske in podobne programe, kar pa seveda ne more nadomestiti strokovnosti. »Na telefonu lahko fotografira vsakdo. Kaj pa s kamero dejansko narediš, pa je čisto druga zgodba. Vrhunski fotograf bo v vsakem primeru naredil boljšo fotografijo kot nek ljubiteljski fotograf. Poudarjamo, da še tako vrhunska tehnologija ne more nadomestiti dela strokovnjaka, ki ve, kaj z njo počne. Pri majhnih podjetjih se namreč pogosto zgodi, da želijo prezahteven projekt urediti interno. Rečejo si: 'Kupili bomo trimesečno naročnino na program in bo to že kdo naredil.' Naj podam še en primer, ki se bolj navezuje na vas. Tiskarn revij je na svetu ogromno, ustvarjalcev vsebin revij pa ne.«

V Zadrugo SOZD so včlanjeni grafični oblikovalci, med katerimi nekateri tudi pripravljajo spletne vsebine in programirajo, DTP-oblikovalci, pisci, strokovnjaki za pripravo za tisk in podobno. »Nabor posameznikov z različnimi znanji je zelo širok in primerljiv z agencijo, vendar pa je narava našega dela povsem drugačna. Na agenciji se dogovoriš za projekt in tam dodelijo delo zaposlenim. Prednost SOZD-a je predvsem v prilagodljivosti, projekti so bolj vezani na enega člana, ostali pa pomagajo pri storitvah, ki jih on neposredno ne more nuditi,« pojasnjuje v zadrugi.