25 let Felina Films: »Vsak izdelek lahko pove zanimivo zgodbo«

Z ustanoviteljem Petrom Bratušo smo obujali spomine na preteklega četrt stoletja, čas, v katerem je med drugim nastalo več kot 400 uspešnih oglasov.

Nazaj k začetkom

Peter Bratuša pravi, da njegov prvi stik z oglaševanjem sega daleč nazaj, v čas, ko je imel šele trinajst let. »Krivec« za to je njegov stric, Miro Kline, ki je takrat delal na Studiu Marketing. »Nikoli ne bom pozabil njihove pisarne na današnjem Plečnikovem trgu, kamor me je takrat pripeljal Miro. Šele pozneje sem razumel, da sem se takrat prvič srečal s t. i. kreativnim kaosom, ki me je očaral na prvi pogled … Spomnim se izrezkov iz časopisov na stenah, v vseh jezikih. Nikoli ne bom pozabil tistega iz časopisa Stern: 'Nur die dummen denken 20 Jahre das selbe!'; v prevodu 'Le neumni že 20 let mislijo enako' Mislim, da sem se že takrat odločil, kaj si želim delati, ko bom velik,« se spominja Bratuša, ki je po študiju kamere na zagrebški Akademiji dramskih umetnosti začel s kratkimi filmi študentov ljubljanske akademije AGRFT.

»V tem začetnem obdobju moram omeniti Aleša Verbiča, s katerim sem posnel svoj prvi oglas – mislim, da je bil za kosmiče –, in svojega takratnega velikega idola, Jako Judniča. Od njega sem se učil in dobesedno srkal izkušnje verjetno najpomembnejšega režiserja televizijskih oglasov pri nas,« pravi.

Ustanovitev Feline Films

Produkcijska hiša Felina Films je nastala decembra leta 1995, ko sta s partnerjem v agenciji Kline & Kline, Mirom Klinetom, ugotovila, da se njuni interesi precej razlikujejo. Bratuša se je primarno želel ukvarjati s produkcijo in režijo ter sodelovati tudi z drugimi oglaševalskimi agencijami, kar je pomenilo, da sta se prijateljsko poslovno razšla.

Ekipa Felina Films: pomočnica produkcije Nina Fortič, producent Jaka Pokorn in Peter Bratuša.

»Moj absolutno prvi 'naročnik', ki me je 'prisilil', da režiram televizijski oglas, je bil Ranko Novak iz Studia Znak, oglas pa je bil za Vinsko klet Haloze. Spomnim se, da sva oba z veseljem sprejela plačilo v 'naturalijah',« se smeji. V drugem televizijskem oglasu za Elkroj, pod katerega se je podpisala agencija Studio Marketing, je nastopila njegova takratna soseda z Glinškove 20 – Melanija (zdaj Trump), tretji televizijski oglas pa mu je prinesel resnični preboj. »Ustvarili smo svežo, zelo drugačno oglaševalsko akcijo za žensko spodnje perilo Boa, pod katerega se je prav tako podpisala agencija Studio Marketing, ki je bila takrat imenovana tudi za najboljšo akcijo leta. Temu so sledila sodelovanja s skorajda vsemi slovenskimi oglaševalskimi agencijami, posledično z različnimi naročniki in panogami, kar me po vseh teh letih še vedno vsakič znova 'vleče' in navdušuje. Vsak izdelek ali storitev lahko pove zanimivo zgodbo. Potrebna je le dobra ideja in zaupanje vseh, agencije in naročnika,« je prepričan.

Svoje delovanje je praktično od samega začetka širil tudi na Hrvaško, kjer je največ sodeloval s hrvaškima agencijama Digitel in BBDO ter skupaj z njima ustvaril številne prepoznavne, uspešne in pogosto nagrajevane televizijske oglase. »Če bi poskušal prešteti, koliko se jih je v vseh teh letih nabralo, bi verjetno številka segla krepko čez 400. Mnogi so bili deležni nagrad tako na mednarodnih festivalih, na primer Epica ali Zlati boben, kot tudi na slovenskih, na primer na SOF-u. Zares pa je največja nagrada zadovoljstvo naročnikov in ekipe ter uspešna pot oglaševanih blagovnih znamk,« pove.

Vsebina je najpomembnejša

V vsem tem času je prišlo do kar nekaj trenutkov, na katere danes gleda kot na nekakšne mejnike. Prvi je bil tisti, ko so svoje delovanje razširili zunaj slovenskega trga. »Včasih se zdi, kot da se v življenju nekatere zgodijo naključno, vendar ko se ozrem nazaj, razumem, da pomaga, če tudi sami vložimo v delo vso energijo, čas in navdušenje. Tako se je preko sodelovanja s slovensko agencijo Formitas BBDO rodilo sodelovanje z nemško agencijo BBDO iz Düsseldorfa, za katero sem leta 1999 izpeljal zahtevno produkcijo televizijskih oglasov za 15 držav. Temu je kmalu sledilo podobno sodelovanje z nemško agencijo Grey za blagovno znamko Frosch,« pravi. Občutek neomejenosti in možnosti za ustvarjanje zunaj slovenskih meja ga je vodil tudi pri dolgoletnem ustvarjanju na Hrvaškem od samega začetka do leta 2008, bil pa je tudi odprt za sodelovanja s skorajda vsemi slovenskimi oglaševalskimi agencijami.

Ob ustvarjanju »30” zgodb« se je vedno bolj zavedal pomembnosti zanimive vsebine, ki lahko vodi do pripovedovanja zgodb različnih blagovnih znamk tudi na drugačen način. Skupaj z agencijo Futura DDB so za naročnika Mercator ustvarili nov format kuharske oddaje Desetka (kako za 10 evrov nakupiti in pripraviti okusen obrok). »Tako se je leta 2008 rodil izjemno uspešen televizijski format, kjer smo vsi prepoznali prednosti sodelovanja, naročniki predvsem z naravnim in nenasilnim umeščanjem izdelkov. Uspešna kuharska oddaja Ljubezen skozi želodec iz leta 2008 je predstavljala kombinacijo zanimive kuharije in zabave, ki je uspešno delovala štiri leta. Temu formatu so v naslednjih letih sledili še trije – Zabeljeno po ameriško, Ana kuha in Polona ga žge,« našteje.

Tudi ustvarjanje »še malo daljših zgodb« šteje kot svojevrsten mejnik. Leta 2013 je nastala serija Življenja Tomaža Kajzerja, ki je pomenila prelom na področju televizijskih serij na vseh ravneh – zgodbi, fotografiji, igri … »Osebno me je potisnila v vlogo soscenarista, režiserja in koproducenta in mislim, da so se v tej seriji povezale vse moje dotedanje izkušnje v pripovedovanju zgodb, ki sem si jih pridobil v oglaševanju. In zares vedno s ponosom omenjam te neprecenljive izkušnje, ki so mi izostrile pogled na izbiro nastopajočih, tok pripovedi in razumevanje osnovnih pravil pripovedovanja zgodb in gradnjo čustev,« pravi.

Življenja Tomaža Kajzerja (oblikovanje plakata Miha Grobler).

Tej seriji je leta 2017 sledil celovečerni film Prebujanja (komična drama treh parov, kjer se vse dogaja v treh spalnicah) in leta 2018 mladinska romantična komedija Gajin svet.

Peter Bratuša z ekipo filma Prebujanja.

Uspešni Gajin svet

Gajin svet je leta 2018 postal najbolj gledan slovenski film in se je uvrstil na lestvico desetih najbolj gledanih slovenskih filmov od osamosvojitve naprej. Peter Bratuša meni, da je film tako uspel zaradi prepleta več elementov: dobre zgodbe, odličnih igralcev (malih in velikih), relevantne teme (spletna zloraba in odnosi v družini), načina pripovedovanja zgodbe (režija), kakovostne uporabe žanra (romantična komedija) in učinkovite promocije. »Za uspeh je torej potrebno vse našteto. Tako pri oglasih kot pri ustvarjanju daljših formatov, kot so filmi in serije, je pomembna zgodba. Kaj želimo povedati in zakaj? To sta zelo ključni vprašanji in vodili pri nastanku samega scenarija in poznejši produkciji,« pravi.

Gajin svet je uspel povedati zgodbo in se dotakniti čustev doma in tudi zunaj Slovenije. Ob nagradah na Slovenskem filmskem festivalu je dobil nagrado tudi v Motovunu na Hrvaškem (za najboljši film po izboru mlade žirije) in v Sarajevu v Bosni in Hercegovini, kjer je prejel nagrado občinstva. »Relevantnost teme smo dokazali tudi preko delavnic o ozaveščanju nevarnosti spletnih zlorab pri otrocih – s pomočjo odlomkov iz filma sta delavnice izvedla safe.si in Codeweek, kjer se je izobraževalo več kot 20 tisoč otrok iz vse Slovenije,« še doda sogovornik.

S Taro Milharčič, mlado zvezdnico uspešnice Gajin svet. (Foto: Luka Karlin)

Slovenski naročniki včasih ne izkoristijo vseh potencialov

Peter Bratuša pravi, da oglaševalska produkcija ta trenutek več kot dokazuje visoko raven strokovnega znanja, infrastrukture in izvedbene prožnosti. »Temu pritrjuje vedno več tujih produkcij, ki si Slovenijo izberejo ne samo zaradi izjemne lokacije, temveč tudi zaradi vsega prej omenjenega.  V produkciji za slovenske naročnike pa včasih opažam, da naročniki ne izkoristijo vseh teh potencialov in se zadovoljijo z okrnjenimi izvedbami in premalo pogumnimi koraki tudi v produkcijskem smislu – pa naj gre za kateri koli format ali kanal,« pravi.

Med njihovimi trenutnimi večjimi projekti in naročniki izpostavi dober odnos, zaupanje in partnerstvo s podjetjem Lidl Slovenija, s katerim so v zadnjih nekaj letih ustvarili ne samo nekaj odmevnih televizijskih oglasov (z agencijama Luna \TBWA in Pristop), temveč tudi zanimivo, relevantno in zabavno vsebino v obliki 10-minutnih oddaj Žar legende, ki bodo »žarile« tudi v letu 2021.

Žar legende (naročnik Lidl Slovenija, agencija Pristop). (Foto: Luka Jenko)

»Ponosen sem tudi na sodelovanje s Katarino Čas v odmevnih televizijskih oglasih za NEO in Telekom Slovenije, ki so nastali v sodelovanju z agencijo Pristop in so uspeli vzpostaviti simpatično čustveno vez med občinstvom in blagovno znamko. Zares pa ne ločujem naročnikov na velike ali male, vsak ima lahko odlično zgodbo, ki me vedno znova pritegne, da naredim vse in še več. Od nekdaj sem se zavedal odgovornosti in priložnosti, da lahko pri vsakem projektu nekaj dodam in soustvarjam v dobro končnega izdelka,« pove.

Zakulisje snemanja oglasa Čas je za NEO (naročnik Telekom Slovenije, agencija Pristop). (Foto: Nina Fortič)

Ko ga povprašamo o načrtih za leta, ki prihajajo, pa pove, da si želi še naprej ustvarjati močne, prepričljive zgodbe, ki uspešno nagovorijo gledalce ter se jih dotaknejo – na katerem koli področju; oglaševalskem, filmskem ali televizijskem. Ob že omenjenem sodelovanju z naročniki na oglaševalskem področju se poleti pripravljajo na snemanje filma Gajin svet 2 in na novih šest epizod televizijske serije Življenja Tomaža Kajzerja.

Casablanca (naročnik Adria Airways, agencija Pan).

Martina Kajfež v oglasu za Fructal (agencija Studio Marketing).

Mini dedki Mrazi (naročnik T-COM, agencija Digitel Zagreb).

Zvesti prijatelj (naročnik Istrabenz, agencija Kreattiva).

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, marec 2021, #477. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.