Delo od doma ali v pisarni? V večini agencij so se odločili za »nekaj vmes«.

Pri nekaterih oglaševalskih agencijah smo preverili, kako so vrnitev na delo uredili po končanem obdobju prisilne samoosamitve in ali so med njihovimi zaposlenimi tudi takšni, ki so ugotovili, da jim delo od doma bolj ustreza kot pa vsakodnevni prihod v pisarno.

V pisarni večinoma nekaj dni na teden

Večina vprašanih je povedala, da imajo od spomladi nekoliko drugačen način dela. Izjema je le Publicis Groupe Slovenia, kjer pravijo, da so od 18. maja 2020 večinoma vsi kot običajno v pisarnah, razen izjem, ki so bile prisotne že prej. »Sem sodijo na primer zunanji sodelavci, sodelavci pri enkratnih ali občasnih projektih ter predvsem tisti, ki sodelujejo pri projektnem snovanju ter potrebujejo mir in osredotočenost,« pravijo v Publicisu.

V agenciji leta po izboru SOF, Futuri DDB, so trenutno vsi v pisarni od ponedeljka do četrtka, ob petkih pa lahko delajo od doma ali iz pisarne.

V agenciji Luna \TBWA so se razdelili v dve skupini, ki se tedensko izmenjujeta, nekaj pa jih je v pisarni ves čas. »Seveda se zavedamo pomembnosti ukrepov in priporočil NIJZ ter smo pripravljeni na vse možne scenarije. Pri tem nam pomagajo tudi izkušnje mreže TBWA po svetu, kjer je epidemiološka slika drugačna kot pri nas,« so povedali za MM.

Čeprav imajo v Gigodesignu prostore že v osnovi dovolj velike, da omogočajo ustrezno razdaljo med posameznimi delovnimi mesti brez kakršnih koli prilagoditev, so tudi oni spremenili način dela. »Trenutno se v agenciji vsi zberemo ob ponedeljkih in torkih, preostale dni pa si vsak od zaposlenih sam izbere, ali mu bolj ustreza delo od doma ali v pisarni,« pravi Tanja Mezga, direktorica projektov v Gigodesignu.

Ključna je pripravljenost

Sogovorniki se zavedajo, da je v kriznih situacijah ključna pripravljenost. V agenciji Mayer McCann so bili že pred razglasitvijo pandemije pripravljeni na morebitne spremembe, zato so delovni proces novim razmeram prilagodili precej hitro. »Ob uradni razglasitvi pandemije je bil nov proces dela že vzpostavljen, tako da je delo od doma potekalo nemoteno, nov proces dela pa je kot sprememba pozitivno vplival na naše delo,« pravi Janja Tekavec, direktorica projektov pri Mayer McCannu.

Na morebitne spremembe v prihodnjih tednih in mesecih pa se že vnaprej pripravljajo v Pristopu, kjer so v zadnjem mesecu preuredili pisarne na način, da je med delovnimi postajami večja oddaljenost. V primeru, da bo število okužb v Sloveniji naraščalo, imajo pripravljen načrt ukrepov za zmanjšanje števila oseb na delovnem mestu.

Spremembe so zaposleni hitro sprejeli

Čeprav spremenjena situacija vselej prinese s seboj tako pozitivne kot tudi negativne plati, se sogovorniki večinoma strinjajo, da je prvih več. V Luni \TBWA kot manjšo oviro izpostavljajo določene izzive v komunikaciji, a hitro dodajo, da te izzive premagujejo predvsem odgovornost posameznikov, samoiniciativnost in medsebojno zaupanje. Na Pristopu so v času samoosamitve pogrešali predvsem vetrenja v živo, kave za isto mizo in družabni vidik dela na eni fizični lokaciji.

V Futuri DDB se osredotočajo na pozitivne plati in pravijo, da so se petki od doma, ki so jih uvedli ob zaključku prvega vala epidemije, izkazali kot izrazito pozitiven ukrep, saj se veliko dela opravi že v četrtek konec dneva. Petki pa vse bolj postajajo dnevi za možgansko vetrenje in reševanje kompleksnejših izzivov, za katere med tednom ni dovolj koncentracije ali časa.

Brez prilagajanja ne gre

Tudi pri Mayer McCannu poudarjajo, da so »v vsaki situaciji plusi in minusi«. Sami so iz dane situacije poskušali pridobiti čim več novega znanja in veščin, hkrati so bile spremembe predvsem dobrodošle in v smeri njihove siceršnje strateške usmeritve, ki ji kot agencija sledijo; torej v smeri digitalne transformacije in prilagajanja ekosistemov tako na strani njihovih naročnikov kot tudi interno. »Vsekakor pa delujemo v panogi, kjer se je treba nenehno prilagajati in odzivati na zunanje okolje,« povejo.

Fleksibilnost oziroma sposobnost prilagajanja omenjajo tudi v Gigodesignu. »Delo v odprtem prostoru vedno spremlja vrvež aktivnosti sodelavcev, nanj smo že od nekdaj navajeni in ga imamo radi, ker krepi ekipni duh, ni pa najbolj produktivno za osredotočeno samostojno delo. Večja fleksibilnost pri delu od doma je tako dobrodošla dopolnitev za dneve in projekte, ki zahtevajo poglobljeno koncentracijo,« pravijo.

Večina ima raje dinamiko dela v pisarni

Pa se jim je zgodilo, da bi kdo od zaposlenih ugotovil, da mu delo od doma tako ustreza, da se preprosto ni želel več vrniti v pisarno? Praviloma ne, saj večini očitno kar ustreza, da prihajajo v družbo sodelavcev. »Že med prvim valom epidemije se je kar nekaj 'Futuristov' zatekalo v pisarno. Nekateri na dobro kavo, drugi za svojo mizo, ki so je vajeni. Tudi odnosi z naročniki so bili kljub razdalji pogosto celo tesnejši kot sicer. Lahko zaključim, da nas prostor ali platforme, po katerih po novem komuniciramo, ne omejujejo. Za uspešno delo celotne ekipe, kjer koli že, je potrebna močna interna kultura in tega se na Futuri zelo zavedamo,« pravi Mija Gačnik Krpič, direktorica Skupine Futura.

Tudi »Lunatiki« pravijo, da so se sprva vsi veselili dela od doma, a jih je gravitacija začela vleči nazaj proti Luni, saj imajo večinoma raje dinamiko dela v pisarni, tudi komunikacija je lažja.

»Najti je treba ravnovesje med individualnimi željami in zahtevami delovnega okolja«

»Tistih, ki bi ostali raje doma in delali od doma je zelo malo,« pravijo v Mayer McCannu. »Po koncu pandemije smo se vsi vrnili v pisarno, organizacija dela z nekaj ljudmi od doma in nekaj v pisarni težko hkrati funkcionira, kadar se oddaja večja oglaševalska akcija. Potrebne so hitre reakcije in to gre precej lažje in hitreje, ko smo skupaj,« so prepričani.

Da smo ljudje med seboj zelo različni, pa so ugotovili v Gigodesignu. »Najti je treba ravnovesje med individualnimi željami in zahtevami delovnega okolja. Hibridni model, ki ga prakticiramo zdaj, bomo najverjetneje ohranili tudi v prihodnosti, morda v nekoliko spremenjeni obliki; upam edino, da med morebitnim naslednjim valom epidemije ne bo treba ostati povsem na daljavi,« še pove Tanja Mezga.

Več o tem, kaj so na to temo povedali sogovorniki, lahko preberete v novi številki MM, ki izide konec meseca.