Domače je zakon!
Pri pripravi obrokov čedalje bolj cenimo domače sestavine, nas pa je zanimalo, v kolikšni meri jih v svojih receptih uporabljajo slovenski kulinarični blogerji in lastniki gostinskih obratov.
Tina Guček
Pixabay
»Najini bralci cenijo lokalne sestavine«
Maja in Jernej Zver, ki ustvarjata blog Jernej Kitchen, pravita, da imata srečo, da imajo doma dve veliki njivi in več kot deset sadnih dreves, tako da se zelo trudita jesti sezonsko in ustvarjati sezonske recepte za blog. »Najbolj nama to uspeva od konca marca do začetka novembra, ko so pridelki na vrtu, sicer pa se tudi sama trudiva kupovati slovensko; od lokalnih kmetov jemljemo tudi jajca in meso. Mislim, da tudi najini bralci to cenijo in se obračajo k lokalnim sestavinam. Eden od najinih najbolj branih receptov na blogu je pravzaprav pečen domači piščanec, ki promovira manjšega slovenskega ponudnika perutnine in tudi bralci so se večkrat odzvali, da so začeli kupovati pri njem in so zadovoljni,« pravita.
Na splošno sta mnenja, da pri nas prevladujeta dva tipa nakupovalcev: nekateri se odločijo in vestno kupujejo lokalno ali pa vsaj iz bližnjih držav, na primer iz Hrvaške ali Avstrije, medtem ko je drugim za izvor sestavin povsem vseeno. »Na slednje kaže tudi dejstvo, da najdemo v trgovinah zelenjavo in sadje z Nizozemske, Španije ali še celo iz drugih celin, na primer iz Maroka, čeprav je isto sadje pri nas v sezoni isti čas,« sta kritična.
»Zaznavam vedno večjo težnjo po uporabi domačih sestavin«
Sašo Šketa, katerega recepte najdete na sketa.si, se tako pri svojem delu kot v zasebnem življenju vedno trudi uporabljati čim več sestavin lokalnega izvora. »V tem duhu sem napisal tudi prihajajočo knjigo z recepti, ki se v celoti osredotoča prav na lokalne sestavine. Tudi pri ciljni skupini na podlagi komentarjev in sporočil zaznavam vedno večjo težnjo po uporabi domačih sestavin. Trenutni časi so še toliko bolj izpostavili, kako zelo pomembno je, da smo samozadostni in da podpiramo domače proizvajalce. Tako domače gospodarstvo kot okolje nam bosta za to hvaležna,« je prepričan.
»Vedno več mladih kupuje na tržnicah«
Domače sestavine se redno znajdejo tudi v receptih Vite Starman, ki jo najdete na blogu Mama kuha. »Živila lokalnih pridelovalcev in slovenskih podjetij so pri nas doma že od nekdaj cenjena. Že moji starši in stari starši so, odkar pomnim, kupovali domače proizvode s kmetij ali na tržnici in to navado sem pozneje prevzela tudi sama. Oba z možem ceniva ekološko pridelano zelenjavo, sadje, meso, jajca, mlečne izdelke in kruh, zato vsako soboto obiščemo glavno tržnico v mestu, kjer vse to dobimo. Ni boljšega od domačih jagod, ko dobiš kakšno še za poskusit, pa kakšen korenček »za povrh« k nakupu. To je za nas pravo doživetje – ta medgeneracijski duh, ki je prisoten na tržnicah, je resnično neverjeten in enkraten. Pravzaprav je krasna celotna izkušnja in opažam, da se vedno več mladih ljudi odloča za obisk tržnic,« je zadovoljna.
Pravi, da se v svoje recepte trudi vključevati čim več slovenskih izdelkov in lokalno pridelanih sestavin, ker ve, da s tem podpira domače pridelovalce, pa tudi verjame v njihovo kakovost. »Na svojih kanalih tudi pogosto poudarjam pomen tovrstnega nakupovanja in vsi, ki me spremljajo, vedo, da dajem prednost domačim sestavinam. Zdi se mi, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomena besedne zveze »kupuj lokalno«, saj po odzivih vidim, da tudi sami radi posegajo po tovrstnih sestavinah v svojem gospodinjstvu. Nekateri so sicer mnenja, da je lokalna hrana bistveno dražja od tiste, ki jo kupimo na policah velikih franšiz, kar je delno res, ampak v tem primeru sama vedno postavim na prvo mesto kakovost in raje kupim slovenski kot španski krompir. Dejstvo pa je, da s(m)o se tudi mladi začeli zelo zavedati, kakšen vpliv ima hrana na naše zdravje, da ni le sredstvo za preživetje, ampak je dejansko pomembno, kaj zaužijemo. Zdravi recepti so vedno bolj priljubljeni, pa tudi pri kolegih na slovenski blogerski sceni opažam, da dajejo velik poudarek domačim proizvodom, kar se mi zdi super.«
»Okusno in pestro kosilo je treba pripraviti iz sestavin, ki so pri roki«
Tudi pri Lačni Bučki se trudijo pri kuhanju uporabljati čim več domačih sestavin. »Domačih v najožjem smislu besede, torej z lastnega vrta, žal nimamo prav veliko, le nekaj peteršilja, drobnjaka in bazilike. Na srečo imamo kar nekaj prijateljev in sodelavcev ter abonentov na naša kosila, ki nam prinesejo zelenjavo s svojih domačih vrtov ali pa jo kupimo od lokalnih kmetov. Preostale sestavine so skoraj vse domače oziroma vzgojene v Sloveniji. Zelo radi sicer uporabljamo azijske začimbe, kjer pa transport zaradi majhne teže ne vpliva bistveno niti na ogljični odtis, niti na kakovost izdelkov,« pravita Darja Kolar in Samo Kreft.
Pri Lačni Bučki tudi zelo radi poudarjajo, da je treba okusno in pestro kosilo pripraviti iz sestavin, ki so pri roki. »Ko je na vrtu nekaj zrelo, je to pač treba porabiti. Če gre radič v cvet, ga ne damo le v solato, ampak še v rižoto. Uporabimo tudi zelenjavo v celoti; pri cvetači in poru na primer ne le belega dela, temveč tudi zeleni; jajčevcev, bučk in kumar ne lupimo ... Izogibamo se industrijsko predelanim živilom, tofu smo uporabili le nekajkrat, rastlinskega mleka pa še nikoli, niti pri palačinkah. Sestavin živalskega izvora seveda ne uporabljamo,« sta še povedala sogovornika.
»Ozaveščanje se dogaja«
Darja Končarevič, ustanoviteljica in lastnica Bazilike in Bifeja, tako kot drugi ugotavlja, da prihaja pomen lokalnih živil zadnja leta vse bolj v ospredje. »Zanimivo, da so se o tem celo učili pri našem najmlajšem v vrtcu, skratka, ozaveščanje se dogaja. Tudi v naših receptih je veliko lokalnih, domačih sestavin. Naši gostje so zahtevni jedci, ki imajo visoke standarde glede kakovosti živil in njihovega izvora, zato verjamemo, da cenijo naš trud in predanost kakovosti.«
Ciljna skupina to ceni
Barbara Radojlovič, lastnica Barbarella kulinarike, pravi, da pri njih uporabljajo veliko lokalnih in sezonskih sestavin, saj so takrat te najbolj cenovno ugodne pa tudi najbolj okusne. »Ciljna skupina to ceni in menim, da je pomembno, da se vedno bolj usmerjamo v lokalno in sezonsko predelavo in uporabo. Trenutno so tako na voljo bolj jedi iz gomoljev – buče, rdeča pesa, koleraba in različna žita, kot je slovenska tatarska ajda,« pravi.
»Boljše tako za denarnico kot tudi za naše zdravje in okolje«
Tereza Poljanič (Tereza’s Choice) v svojih receptih večinoma uporablja le domače lokalne sestavine, če pa dela veganske recepte, zlasti sladice, si pomaga tudi z različnimi uvoženimi sestavinami, kot so kokosovo mleko, chia semena in kokosov jogurt. »Menim, da moja ciljna skupina ceni, da uporabljam lokalne sestavine, saj jih ni težko najti, poleg tega pa so cenovno dostopnejše in vedno sezonske. Ljudje se začenjamo vse bolj zavedati pomembnosti podpore lokalnih kmetov in vse več ljudi opaža razliko tudi v samem okusu sestavin, ki so potrebovale več tisoč kilometrov, da so prispele do naših krožnikov, v primerjavi z zelenjavo oziroma sadjem, ki dozorita skorajda pred našim pragom. Poleg okusa in cene pa začenjamo bolj spoznavati vpliv nekakovostne uvožene prehrane na naše zdravje in raje posežemo po lokalnih sestavinah. Na dolgi rok je to boljše tako za denarnico kot tudi za naše zdravje in okolje,« je prepričana.
Članek je bil izvorno objavljen v prilogi KuhaMMo po doMMače, ki jo lahko na svoj računalnik ali telefon prenesete v PDF-različici.