Epidemija spodbudila tudi povpraševanje po domačih ljubljenčkih in posledično hrani zanje

To kažejo tudi podatki Mediane, po katerih ima psa ali mačko kar vsak tretji odrasli Slovenec. Preverili smo tudi, katere so najbolj priljubljene znamke pasje in mačje hrane.

Govori se, da bo (oziroma je že) med posledicami »karantene« več rojstev (pa tudi ločitev), slišali pa smo tudi, da se več ljudi kot prejšnja leta odloča tudi za nakup ali posvojitev psa ali mačke, z željo, da bi jim kosmati štirinožci polepšali dneve in tedne doma. Preverili smo, ali govorice držijo, in v ljubljanskem zavetišču so jih potrdili. Marko Oman, vodja zavetišča Ljubljana, je za MM povedal, da letošnje leto res nekoliko odstopa od običajnega. »V pomladnem obdobju sicer nismo oddali več psov kot v primerjalnem obdobju leta 2019, a smo jih v veliko večjem deležu glede na število nameščenih. Torej smo oddali v posvojitev skoraj vse pse, kar se ni zgodilo še nikoli doslej v vsem času delovanja zavetišča. Aprila 2020 smo dosegli najnižje število nameščenih psov, nekaj dni smo imeli v zavetišču le tri pse. Uspešno smo oddajali v posvojitev tudi mačke in jih oddali za 13 % več kot v enakem obdobju prejšnjega leta,« o rezultatih prvega »lockdowna« pripoveduje Oman.

Dokaj brezskrbnemu poletju je sledila jesen in z njo drugi val epidemije. Po besedah Omana se je zanimanje za posvojitev psov in mačkov z zaostrovanjem ukrepov takrat še okrepilo. »Svoje so zagotovo prispevala tudi ozaveščanja in projekti, povezani z dnevom živali in njihovo dobrobitjo; eden od takšnih je tudi »Koraki za tačke«, v katerem smo tudi sodelovali. Rezultat je za 41 % več oddanih psov kot v enakem obdobju preteklega leta. Do konca novembra smo oddali za približno 50 % več psov kot v enakem obdobju prejšnjega leta. V tekočem letu je nov dom našlo že 116 psov,« pravi. A to še ni vse, saj se je povečalo tudi zanimanje za mačke, saj so jih oddali za 15 % več kot v enakem obdobju lani. »Morda se 15 % ne sliši veliko, a to pomeni 54 mačk več. Skupno jih je v tekočem letu nov dom našlo že več kot 430, v zadnjem obdobju v povprečju pet na dan,« je zadovoljen sogovornik.

Prodaja pasje in mačje hrane se povečuje

S projektom »Koraki za tačke«, ki je letos potekal že sedmo leto zapored, so zadovoljni tudi v Lidlu Slovenija. »Projekt se vsako leto prilagaja razmeram, minula leta smo v oktobru organizirali tudi dogodek »Koraki za tačke«, letos pa smo aktivacijo projekta prilagodili razmeram in dali še večji pomen ozaveščanju in pomembnosti posvojitev zavetiščnih živali preko družbenih omrežij. Prejeli smo številne odzive naših sledilcev na Instagramu, ki so bili nad aktivacijo navdušeni in so vsebine z veseljem delili,« pravijo.

Dodajajo, da prodaja pasje in mačje hrane v Lidlu Slovenija zadnja leta raste, »povečane prodaje pa ne bi pripisovali zgolj epidemiji, ampak morda dejstvu, da ima vse več ljudi hišne ljubljenčke in ne nazadnje, da imajo hišni ljubljenčki radi hrano za živali Lidlovih blagovnih znamk Coshida in Orlando. V Lidlu Slovenija si ves čas prizadevamo, da so v naši hrani za živali ustrezne hranilne vrednosti, ki jih hišni ljubljenčki potrebujejo.«

Da celotna kategorija hrane za hišne ljubljenčke v zadnjih treh mesecih raste, so povedali tudi v Mercatorju. »Največjo rast povpraševanja je zaznati pri hrani za mačke, vendar iz tega še ne moremo sklepati, da si je več ljudi omislilo mačke. Morda se le odločajo za nakup hrane za ljubljenčke v naših trgovinah, ker je to v zdajšnjih razmerah bolj priročno kot dodatni obiski specializiranih trgovin,« pravijo.

Porast je najbolj viden v spletni trgovini

V obdobju epidemije so zaznali povišano prodajo hrane in opreme za hišne ljubljenčke tudi v trgovinah Mr.Pet, kjer pravijo, da je porast najbolj viden v spletni trgovini. »Stranke se za nakup preko spleta vse pogosteje odločajo zaradi varnosti, seveda pa tudi udobja in hitre dostave. V obdobju pandemije je tako najbolj očitno zaznati spremembe v nakupovalnih navadah naših kupcev, ki pa se še vedno zanašajo na preizkušene izdelke in kakovost naše ponudbe, pa tudi zanesljivost, svetovanje in izkušnje,« pravi Luka Plavčak, vodja marketinga za blagovno znamko Mr.Pet.

Dodaja, da na splošno prodaja hrane in opreme za male živali z vsakim letom narašča, kar lahko preslikajo na porast števila hišnih ljubljenčkov v Sloveniji ter zavedanja ljudi o odgovornem skrbništvu živali in pomenu kakovostne prehrane: »Temu primerno smo seveda prilagodili naše marketinške aktivnosti. V času prvega in drugega vala epidemije smo in še vedno vlagamo veliko energije v ozaveščanje naših strank – da smo odprti in da zelo resno jemljemo vse zaščitne ukrepe in priporočila institucij. Varnost naših zaposlenih je na prvem mestu, saj le tako lahko zaščitimo tudi naše stranke. Ob upoštevanju sprememb nakupovalnih navad pa smo že tako močno prisotnost na digitalnih kanalih le še okrepili.«

Strategijo oglaševanja prilagodili trenutnim razmeram

Tudi v družbi Mars pravijo, da so strategijo morali prilagoditi trenutnim razmeram. »Če smo v prvem valu novega koronavirusa strategijo oglaševanja ohranili takšno, kot je bila zastavljena pred razglasitvijo epidemije, v drugem sicer ohranjamo prisotnost blagovnih znamk za male živali na televiziji, sočasno pa krepimo prisotnost tudi na družbenih omrežjih, pametnih napravah in spletnih mestih. Že v prvem valu smo opazili porast pomena komunikacije v digitalnem okolju in spletnega nakupovanja, kar je povsem razumen odziv potrošnikov na situacijo in pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval,« pravi Maja Zorc, vodja portfelja za kategorijo izdelkov prehrane in hrane za male živali v družbi Mars za Ukrajino, Baltik, Balkan, Adriatik, Izrael (UBBAI).

V Marsu opažajo, da v času, ko smo ljudje prisiljeni biti doma, zagotovo več časa preživimo tudi s svojimi hišnimi ljubljenčki. »Že dlje časa je prisoten trend humanizacije, torej, da kar si želimo zase, želimo tudi za naše hišne ljubljenčke. In to se odraža tudi v prehrani naših hišnih ljubljenčkov. Želimo jim le najboljše; z raznimi prigrizki poskrbimo za mala razvajanja, z raznolikostjo obrokov in izbranimi recepturami pa tudi za prava gurmanska presenečenja. Nedvomno se je ta trend še okrepil v času, ko se je javno življenje ustavilo, saj opažamo, da se je prav v teh časih povečala prodaja naših blagovnih znamk, kot so Whiskas, Pedigree, Dreamies, Sheba in Cesar,« je še povedala Maja Zorc.

Najljubše znamke hrane

O tem, po katerih blagovnih znamkah pasje in mačje hrane Slovenci najraje posegamo, smo se pozanimali na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana, kjer pravijo, da ima vsak tretji odrasli prebivalec Slovenije psa ali mačko, vsak deseti pa kar oba.

Lastniki psov posegajo po različnih znamkah, največ (11 odstotkov) pa jih kupuje pasjo hrano v trgovinah Hofer. Sledita mu blagovna znamka Pedigree in hrana iz Lidla Slovenije (9 odstotkov). Med najbolj priljubljenimi znamkami sta še Royal Canin in Chappi.

Slogan »Mačke bi kupile Whiskas« bi sodeč po rezultatih raziskavi Mediane lahko spremenili v »lastniki mačk kupujejo Whiskas«. Kar 13 odstotkov vprašanih je namreč povedalo, da je to hrana za mačke, ki jo najpogosteje kupijo. Druge blagovne znamke sledijo z majhnim »zaostankom« – 12 % vprašanih hrano najpogosteje kupuje v trgovinah Hofer, 11 % jih najbolj zaupa blagovni znamki Felix, 8 % anketiranih kupuje v Lidlu, 7 % pa za svoje mačke kupuje hrano znamke Sheba.

Brez njih ne gre

Med ljubitelji psov in mačk je tudi precej sogovornikov, ki jih v MM-u pogosto gostimo, tokrat pa nas je zanimalo, koliko denarja namenijo za hrano svojih ljubljenčkov in ali spremljajo oglase za pasjo oziroma mačjo hrano.

Dolores Podbevšek, direktorici trženja digitalnih ter tiskanih produktov in marketinga na Delu, doma s hčerko delajo družbo trije mačkoni. »Diego, Zoro in Meli so izključno notranji muci, vsi posvojenčki iz Mačje hiše. Imava pa še enega, ime mu je Škili, ki je »cat sharing« muc in si ga »deliva« s sosedo. Pritepel se je, ko je njegova skrbnica umrla in so ga dediči enostavno zavrgli. Zdaj biva malce pri meni, malce pri sosedi in je notranje-zunanji muc. Mucki so najina »terapija« in občutno lajšajo tegobe, ki jih prinaša »lockdown«. Ni sicer vedno zabavno, kadar kateri od muckov zmoti kakšen pomemben sestanek preko Zooma – ko se prikrade na računalnik ali pred kamero ali se začne oglašati, a mislim, da to mojih sogovornikov ne moti, saj vedo, da sem mačkam zelo naklonjena. No, rada imam tudi kužke, a so mucki zagotovo bolj udobni,« pravi Podbevškova, ki oglase za mačjo hrano sicer spremlja, a bolj z estetskega vidika, saj nakupe opravlja po priporočilu veterinarjev oziroma specializiranih trgovin. Za hrano nameni približno 100 evrov mesečno, saj poleg svojih hrani še muce iz bližnje okolice.

»Izolacijo brez ljubljenčka si težko predstavljam«

Milena Jakovljević, strateška direktorica v DROM agency, pravi, da je njena psička Twain »prototip zveste spremljevalke«, saj gre z njo praktično povsod. »Med obema karantenama ni bilo nič drugače. Uživala je v precej daljših in bolj pogostih sprehodih kot običajno, se redno z menoj vklapljala na klice, ko je lezla v naročje in se vsekakor razvadila, saj precej slabše prenaša obdobja moje odsotnosti, kot jih je prej. Izolacijo brez ljubljenčka si težko predstavljam, saj je poleg očitnih prednosti, družbe, zabave, crkljanja tukaj tudi rutina, v katero te sili in je v tovrstnih situacijah zagotovo koristna,« pravi. Oglase za hrano za živali spremlja predvsem po službeni dolžnosti; v DROM agency z Lidlom Slovenija namreč vsako leto pripravljajo že omenjeno dobrodelno inicativo »Koraki za tačke«.  

»Preživeti koronačas s hišnim ljubljenčkom je lažje in lepše«

Ljubiteljica psov je tudi Laura Smrekar, partnerka v agenciji Competo, ki pravi, da ima to, da si lastnik psa, več pozitivnih kot negativnih plati. »Skrb za hišnega ljubljenčka terja veliko časa in odgovornost je velika. Po drugi strani pa redna dnevna rutina, vezana na gibanje, izjemno pozitivno vpliva na mojo psihofizično kondicijo. Mnogo pozitivnih stvari lahko izpostavim in da, preživeti koronačas s hišnim ljubljenčkom je lažje in lepše. Prvi vidik je ta, da sem s psom tudi v teh časih izjemno aktivna. S tem, ko potrebuje svoj čas za igro in sprehode, preživiva dve do tri ure na dan v naravi. Dnevno naredim v povprečju več kot 10.000 korakov ne glede na vreme in na ta način ohranjam dobro kondicijo,« pravi.

Imeti psa zanjo pomeni tudi najti globlji stik sama s seboj, predvsem takrat, ko pridejo težji trenutki. »Ob njem pozabim na izzive, se umirim in hkrati vedno znova spoznavam, kako pomembno je uživati vsak trenutek in se ne »obremenjevati« na zalogo. Že sam pogled nanj in dotik me sprošča. Imam tudi občutek, da s svojo energijo zdravi in prinaša pozitivne vibracije v naš dom. Ob Blueju pozabim na vse zunanje dražljaje in moteče dejavnike. Večkrat se tudi zamislim ob dejstvu, da pes potrebuje tako malo, da je vesel in zadovoljen – zgolj pozornost, družbo, dotik. Ljudje se lahko marsikaj ob njih naučimo in živimo bistveno bolj povezani z naravo in sami s seboj,« je prepričana.

Smrekarjeva pravi, da oglasov za hrano za živali niti ne spremlja, saj že ves čas uporablja eno znamko briketov. Kar zadeva prehrano psa, najbolj zaupa veterinarju in tako, kot je odgovorna pri lastni prehrani in poskuša uživati čim bolj naravno in zdravo hrano, pristopa tudi k prehranjevanju svojega psa. Ker gre za psa manjše pasme, ta ne zahteva veliko finančnih izdatkov in zanj zapravi po nekaj 10 evrov na mesec.

Hišni ljubljenčki so prava protistresna terapija

Tudi Nino Horvat, direktor in partner v agenciji Vodik, je prepričan, da so hišni ljubljenčki prava protistresna terapija, še posebej v času pandemije in dela od doma, ki zna biti precej hektično. »Naša štirinožna družinska članica, psička Eli, je v tem času poskrbela za zelo pester in raznolik vsakdan, obenem pa je bila tudi ona nadvse zadovoljna, da smo lahko skupaj preživeli več časa. V tem času, ko moramo zelo dobro paziti na svoje zdravje in dober imunski sistem, je pomembno tudi, da skrbiš za rekreacijo, greš na sprehod in se nadihaš svežega zraka. Eli obožuje daljše sprehode, meni pa pomagajo zbistriti misli in se pripraviti na nove izzive,« je zadovoljen. Oglase za hrano za živali zaznava bolj s profesionalnega in ne toliko s potrošniškega vidika, za Eli pa zapravi približno 50 evrov mesečno, ob tem, da ji priboljškov načeloma ne kupuje.

»Sama si želim raznolikosti tudi pri hrani, pri psih mi to ni uspelo«

Madea Mojca Majhen, direktorica agencije Paideia Events, ima doma dva psička. Za MM je povedala, da oglase za pasjo hrano spremlja, kolikor jih vidi v oglasnih blokih na televiziji ali zasledi v drugih medijih, a napotkov za pasjo hrano ne išče posebej: »Oba psa jesta že vsa leta enako linijo in kljub temu, da si sama v življenju želim raznolikosti tudi pri hrani, mi pri njima to ni uspelo. Jesta brikete z občasim dodatkom mehke hrane in kakšnimi posladki. V povprečju bi rekla, da za pasjo hrano v enem mesecu namenim okoli 25 do 30 evrov.«

Kosmati sodelavci pomagajo odmisliti vsakdanje skrbi

Zelo zanimiv odnos do psov imajo v Agenciji 101, kjer so veliki ljubitelji pasjih kosmatincev. »Stalna članica naše pisarne je labradorka Poli, ki nam s svojo navihano energijo popestri vsak dan in se pogosto znajde tudi na našem Instagramu. Včasih ji družbo delata tudi razigrana terierka Jackie in mešanček Božo, najmlajši član našega pasjega klana. V družbi naših kosmatih sodelavcev so tudi časi, ko nas je v pisarni manj, bolj zabavni in nam pomagajo odmisliti vsakdanje skrbi. Tudi raziskave so pokazale, da pasja družba v pisarni pozitivno vpliva na odlično počutje na delovnem mestu,« pravijo.

Povedali so nam, da si v agenciji ob različnih priložnostih ogledajo tematski nabor oglasov, ki ga predstavi in komentira eden od sodelavcev. »V enem od prejšnjih druženj se je na Zoomovem zaslonu pojavila tudi, zdaj že nekoliko starejša, oglaševalska akcija Selfie Stix za Dentastix, s televizijskih zaslonov pa se vsi spomnimo mačjih oglasov za Whiskas in Shebo,« pravijo.