Je statistika zatežena? Ne nujno!

Takšne in podobne podatke lahko zasledite na profilu Statističnega urada Slovenije (SURS) na Instagramu, kjer se sledilce trudijo prepričati, da statistika ni dolgočasna.

Pravzaprav ne le, da ni dolgočasna, ampak je cilj objav na njihovih družbenih omrežjih pokazati, da je lahko tudi zabavna. Za komunikacijo na družbenih omrežjih (prisotni so na Facebooku, Twitterju in Instagramu, imajo pa tudi YouTube kanal) skrbi ekipa, v kateri je približno pet oseb z lektorjem, za vizuale pa skrbijo trije grafični oblikovalci. Nihče od njih ni zaposlen samo z delom na družbenih omrežjih, ampak opravljajo tudi drugo delo. »Običajno pripravljamo tedenske načrte, če pa pride vmes kaj nepričakovanega oz. kaj takšnega, česar ne moremo načrtovati vnaprej, se na to odzovemo čim prej, še isti dan. Takšne objave so bile do zdaj tudi najbolj opažene, najbolj všečkane in deljene, res pa je, da smo ob njih malo v stresu, vznemirjeni in neučakani,« je za MM povedala Zala Jakša iz sektorja za objavljanje in komuniciranje pri SURS.

Največ humorja je na Twitterju

Način komuniciranja prilagajajo ciljni javnosti – za Instagram se trudijo z bolj dodelanimi vizualizacijami in lahkotnejšimi vsebinami, saj vedo, da je večina njihovih sledilcev stara med 18 in 35 let. Prav tako upoštevajo, da je na Facebooku prisotna nekoliko starejša populacija, ki ima najraje objave, ki govorijo o preteklosti; najodmevnejše so tiste, ki nekoliko starejše sledilce spomnijo na mladost. »Največ humorja in hoje po robu si lahko privoščimo na Twitterju, kjer se sicer trudimo povezati se še z drugimi profili in navadno koga označimo. Med drugim smo se uspeli lepo povezati z Ljubljanskimi mlekarnami in resnično uživamo v šaljivi izmenjavi tvitov,« pravijo.

Na vseh platformah so, če se primerjajo z drugimi državnimi ustanovami ali drugimi evropskimi statističnimi uradi, relativno uspešni: »Redno merimo analitiko in ugotavljamo, da nam število sledilcev na vseh platformah narašča. Zanimivo, tudi na Facebooku, ki naj bi bil v zadnjem času v zatonu. Prijetno nas je presenetilo in prav ponosni smo na to, da imamo na Instagramu, kjer smo prisotni od lanskega oktobra, že skoraj 1400 zvestih sledilcev. Večkrat dobimo zasebna sporočila s pohvalo, pogosto pa nam tudi sporočijo, da komaj čakajo petek – vsak petek namreč že tradicionalno objavljamo statistični kviz, s katerim sledilcem približujemo statistične pojme in podatke.«

Podatki, prikazani na poljuden in zabaven način

Kot pravi Zala Jakša, vsi, ki se ukvarjajo s pripravo vsebin na družbenih omrežjih, vedo, da smo prav vsi s statistiko obkroženi na dnevni ravni. Brez statistike na primer ne bi bilo nobene športne prireditve, saj je rangiranje ena od osnovnih in zelo preprostih statističnih metod. »Priznati moram, da tudi mi otrpnemo ob nekaj centimetrov dolgih formulah. Vendar podatke, ki jih zbiramo na SURS-u, zelo dobro poznamo; povezujemo jih z različnimi prazniki, mednarodnimi dnevi, obletnicami, letnim časom, že omenjenimi športnimi dosežki ipd. Včasih nam res zmanjka idej, ampak z brskanjem po podatkovni bazi SiStat, v kateri imamo več kot milijardo podatkov z različnih področij, hitro najdemo gradivo za objavo,« pove. Podatke, ki so za marsikoga dolgočasni, poskušajo predstaviti na čim bolj poljuden in tudi zabaven način. Trudijo se, da bi pokazali, da so njihovi podatki zanimivi in uporabni v vsakdanjem življenju in priznavajo, da jim včasih uspe, včasih pa tudi ne preveč.

»Veseli smo, ko z objavo dosežemo širšo javnost«

Na vprašanje, kakšne objave požanjejo še posebno velik odziv, sogovornica pove, da so v zadnjem tednu odmevale objave z neuradnimi podatki o uvozu žlahtnih kovin iz Japonske (kar je povezano z uspehi naših športnikov na olimpijskih igrah), pa o uvozu igralnih kart, ki jih največ uvozimo iz Nemčije (njihov odgovor na zmago slovenskih košarkarjev nad Nemci). Na splošno so objave, ki so povezane s športom, zelo uspešne, sploh na Twitterju, na Instagramu pa ima največ všečkov objava o krajevnih imenih, ki asociirajo na zimo. »Zelo uspešna je bila tudi objava ob pustu; da v Sloveniji živi 36 prebivalcev s priimkom Krof, in pa tista o Harryju Potterju in Prečnih ulicah. Na Facebooku pa, kot rečeno, največ odziva beležimo pri objavah s podatki iz arhiva, npr. podatki o šolanju pred petdesetimi leti. Veseli smo, ko s kakšno objavo dosežemo širšo javnost. To pomeni, da smo mogoče koga prepričali, da statistika ni dolgočasna, ampak je lahko prav zabavna, samo pravilno se je moraš lotiti! Pa še nekaj: prav razbijanje stereotipa, da je statistika 'zatežena', nam predstavlja prav poseben izziv,« sklene.