bla
Aktualno

Kako komunicirajo Talibani

Nekaj komunikacijskih strokovnjakov smo vprašali za komentar o komunikacijski strategiji Talibanov, ki so pred dnevi ekspresno prevzeli oblast v Afganistanu.

»Talibani 2.0 so kot Talibani 1.0, vendar le z boljšo akcijo odnosov z javnostmi,« v CNN-ovem članku meni eden od članov adminstracije nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha. Ta je leta 2001  končala njihovo vladavino v Afganistanu, ki so jo poimenovali Talibani 1.0. Zdaj so talibani ponovno na oblasti – Talibani 2.0 –, a med drugim trdijo, da jim Američani in svet lahko zaupajo. »Zaupati nam morajo. Ko smo podpisali sporazum, od začetka do zdaj, nismo napadli ameriških sil, umrl ni niti en ameriški vojak. To je naša obljuba in zaobljuba,« je za CNN povedal Suhail Shaheen, tiskovni predstavnik Talibanov. To je, kot piše v članku, le eden od pokazateljev o izboljšanem pristopu do strateških komunikacij Talibanov. 

Ali je lahko njihova strategija preveč učinkovita?

»Na 4.713 kilometrov – toliko je od Ljubljane do Kabula – se vidi, da so nove talibanske oblasti »strateško« uredile področje odnosov z javnostmi.  Zdi se, da so njihovo agendo morali sprejeti tudi svetovni mediji, vsem nam pa ostane samo še, da jim verjamemo ali ne? Bojim se, da bi lahko bila njihova strategija še preveč učinkovita,« meni Matjaž Germ, kreativni direktor v Agenciji 101, ki se je podobno spraševal tudi v svojem zapisu na LinkedInu. Opozarja na še eno dogajanje v Afganistanu, in sicer množični samoizbris digitalnih sledi. »Številni progresivni Afganistanci namreč v strahu pred novimi oblastmi brišejo sledi svojih aktivnosti na družbenih omrežjih, elektronski pošti in podobno. Ob tem se lahko seveda vprašamo o kompleksnosti digitalnega sveta, v katerem živimo. Poskušajte si predstavljati, da bi se vsi naši »zahodnosvetovni« pomisleki o digitalni izpostavljenosti prelevili v dejanski strah za življenje,« je povedal.

Talibani so zmagali v informacijskem bojevanju in ne kinetičnem vojskovanju

Terorizem je za Dejana Verčiča, profesorja na FDV in partnerja v družbi Herman & partnerji, namenska raba nasilja za doseganje komunikacijskih učinkov. »Letalski teroristični napad na New York in Washington 11. septembra 2001 je bil načrtovan in izveden predvsem kot televizijski dogodek. Šest tednov kasneje je ameriški diplomat Richard Holbrooke javno vprašal: »Kako lahko človek v jami nadkomunicira komunikacijsko najbolj razvito družbo na svetu?«« je povedal Verčič. Poudarja, da je bil internet takrat še v povojih, zelo hitro pa se je v njem izurila Islamska država Iraka in Levanta (ISIS, ISIL oziroma Daes) in vzpostavila visokotehnološko medijsko operacijo, ki so jo vodili takrat še predvsem na Zahodu (v Veliki Britaniji in ZDA) akademsko izobraženi komunikatorji. »Spletne strani, bloge, vloge, podkaste in tako naprej so nadgradila družbena omrežja in v ponedeljek, 16. avgusta 2021, je govorec Talibanov Zabihullah Mudžahid a svojega Twitter računa, ki ga spremlja okoli 300.000 sledilcev, čivknil: »Razmere v Kabulu so pod nadzorom.««  Talibani so za Verčiča tako zmagali v informacijskem bojevanju in ne kinetičnem vojskovanju. »Natove vojske, ki se umikajo, lahko Afganistan fizično zbrišejo z obličja zemlje, duhovno pa ga nikoli niso niti osvojile,« poudarja.

Internet je spremil vse, tudi vojskovanje

Ob tem Verčič dodaja, da je uspešnost in učinkovitost strateškega komuniciranja Talibanov še posebej na družbenih omrežjih tako dobra, da je 18. avgusta 2021 The Washinton Post objavil članek, v katerem Craig Timberg in Christiano Lima postavljata vprašanje, ali je mogoče, da Talibani na družbenih omrežjih lahko dosegajo tako visoko raven kakovosti brez sodelovanja katere izmed mednarodnih komunikacijski agencij. Članek je sprožil nemir v ameriških in britanskih krogih profesionalnih komunikatorjev, čeprav je po mnenju Verčiča bolj verjetno, da smo priče globalizacije komunikacijskega znanja in da se strokovnjaki za teroristično komuniciranje danes ne šolajo več na Zahodu, ampak lahko to počno na bogatih univerzah Zalivskih držav, v Indiji, Pakistanu, ali celo na Kitajskem in v Rusiji. »Internet je spremenil vse, tudi vojskovanje. Talibani, ki so leta 2021 vkorakali v Kabul, so Talibani 2.0.«

Nova (samo)percepcija

To zelo občutljivo vprašanje po besedah Danijela Koletića, direktorja hrvaške komunikacijske agencije Apriori, stopa na področje diplomacije. Zanj je tudi očiten pokazatelj, da so Talibani nastali kot skupina predvsem zato, da zadovoljijo določene politične, predvsem pa finančne interese vojaške in drugih industrij. »Upoštevajoč zgodovinsko situacijo je Afganistan zame kot vojnega laika in nekoga, ki se ukvarja s svetovanjem v komuniciranju, živi vojni poligon, ki ustvarja dober posel, in ki ga soustvarjajo med drugim tudi komunikacijski strokovnjaki znotraj vojaške industrije. Predvsem pa tudi tisti izven nje, ki imajo nalogo ustvariti določene percepcije in situacije. Vse, kar so Talibani aplicirali nekoč, kar smo brali, videli in slišali, danes zagotovo govori o njihovi novi percepciji,« je prepričan. Poudarja, da moramo v tej situaciji znotraj komunikacijske strategije razdvojiti dve ključni ciljni javnosti. To sta interna oziroma prebivalci Afganistana in na drugi strani mednarodna javnost, ki ji pripadajo različne podskupine od navadnih državljanov, lobistov, diplomatov, dobrodelnih organizacij do korporacij, medijev in predstavnikov komunikacijske industrije in drugih.

»Kar zadeva interno javnost, se pričakuje »novo normalno«. Vprašanje je, koliko bo fleksibilnosti glede prebivalstva in ali se bo kaj spremenilo pri pravilih vsakdanjega življenja. Vsi se sprašujemo, kako je afganistanska vojska tako hitro »pokleknila«.  Zanimivo bi bilo vedeti, kdo ustvarja percepcijo Talibanov v današnji digitalni dobi in kdo ustvarja njihova komunikacijska sporočila, s katerimi želijo sporočiti, da razumejo pomembnost diplomacije. Zagotovo so spremenili svoj ton do mednarodne skupnosti in medijev, kar ustvarja novo podobo Talibanov,« meni Koletić. Ali si kdo res želi Talibane na oblasti, ali bi morali novim sporočilom dati priložnost in preprečiti nekatere nove vdore ali pa je to le uvertura, bo po besedah Koletića pokazal čas. »Če bi na situacijo gledali s političnega vidika, ki je tesno povezan s komunikacijskimi sporočili, bi bilo zanimivo slediti, katera interesna skupina bo ustvarila nove zgodbe z namenom ustvarjanja nove demokracije ali novega finančnega dobička,« ugotavlja.

Veliko neznank

Sogovornik si upa sklepati, da za komunikacijsko strategijo Talibanov stojijo nove generacije Talibanov, ki razumejo pomen odnosov z javnostmi. Vsaka skupina voditeljev na svetu se po njegovih opažanjih sooča z izzivi poslušanja, danes pa živimo v dobi »egovodenja«.  »Vprašanje je, ali talibanski voditelji poslušajo izključno svoje ljudi ali pa za to strategijo stojijo posamezniki, strokovnjaki za komuniciranje iz mednarodne skupnosti, ki ustvarja želena komunikacijska sporočila. Ali pa je to preprosto nova komunikacijska strategija, ki Talibane v svetu prikazuje kot novo skupino, ki želi biti prepoznana po novem redu. Tako kot je neznanka, da ves svet diplomacije priznava red Severne Koreje, pa tudi vsi dejavniki mednarodne skupnosti, zato me zanima, kako dolgo bi to lahko trajalo. Veliko je neznank in čas bo pokazal, do kdaj bodo vladali Talibani in zakaj in kateri interesi so v ozadju te situacije.«

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji