Lokalno, sezonsko, zdravo, dobro

»Dobra hrana ni samoumevna«

Barbara Drganec, strokovna sodelavka za marketing v BKS banki, pravi, da ima rada domače, pa ne le pri živilih. Tudi sicer se vedno potrudi, da izbere izdelke lokalnega izvora, podpre lokalne proizvajalce in domačo proizvodnjo. »Veliko mi pomeni, da jemo domačo, sezonsko in dobro hrano. Nadvse hvaležna sem, da lahko živim v deželi, ki nas bogato razvaja s svojimi pridelki in lahko uživamo ne le kakovostna živila, ampak imamo na voljo tudi izjemna slovenska vina ter vrsto drugih odličnih izdelkov domače pridelave,« je zadovoljna.

Dodaja, da se ji zdi pri nakupu živil izredno pomembno, da za svojo družino izbere zdravo in kakovostno hrano, zato pri nakupni odločitvi kakovost vedno pretehta pred ceno. »V izjemnih primerih bi me lahko prepričala cena, vendar le za živilo, ki bi vseeno dosegalo nek standard kakovosti, ki bi se mi zdel sprejemljiv,« pravi.

Na vprašanje, ali v teh časih več kuha doma, odgovarja, da se pri njih doma že od nekdaj vse vrti okoli hrane: »Vsi zelo radi kuhamo in jemo. Posebej ob koncih tedna obroke izkoristimo za prijetno druženje, ki se je v času karantene omejilo le na družinske člane in domačo mizo. Zaradi dane situacije zdaj večkrat preizkusimo kakšen nov recept. Pripravimo jedi, ki jih doma običajno nismo kuhali, in si z novimi okusi in vonjavami pričaramo namišljeno potovanje do krajev ali ljudi, ki jih pogrešamo, a jih zdaj ne moremo obiskati. Zato bi težko rekla, da v teh časih več kuhamo doma, saj veliko kuhamo tudi sicer. Prej bi rekla, da se zdaj večkrat zavemo, kako pomembno je, da si sami znamo narediti lepo in prepoznati, da dobra hrana ni samoumevna.«

»Domači lokalni izdelki so bolj zdravi in mnogo bolj okusni«

Tudi Anja Garbajs, direktorica projektov v agenciji PM, poslovni mediji, pravi, da se na njenem jedilniku pogosto znajde domača hrana. »Domače, lokalno, z lastnega vrta ... Če se le da in še več. Predelana hrana, konzerve in razna daljna eksotična živila so pri nas izginila z jedilnika. Precej spontano smo ugotovili, da so domači lokalni izdelki – po možnosti iz biološke predelave – ne le zdravi, temveč tudi mnogo bolj okusni. Pomembno se mi zdi tudi, da posegamo po sezonskih živilih. Naše babice so že vedele ...« pravi Anja Garbajs, ki poudarja, da je zanjo kakovost vedno prva, čeprav pazijo, da ne zapravljajo »kar tja v en dan« in kupujejo le toliko, kolikor porabijo. »Rada upoštevam prijateljičin nasvet, ki pravi, da je zares pomembno živeti po načelu »vase-nase-zase – le najboljše«, pravi sogovornica, ki na koncu še pove, da je res, da v zadnjem času doma kuha več, a v šali doda, da se »nikakor nisem izurila v peki z drožmi. Pa tudi potice se ne mislim lotiti.«

Foto: Marin Mešter

Prepriča ga tudi vizualna podoba izdelka

Jure Tovrljan, kreativni direktor v AV studiu, se z družino vsako soboto odpravi na mestno tržnico, kjer naredijo zalogo za čez teden in s tem podprejo okoliške kmete. »Tudi v trgovini poskušamo kupovati samo slovensko in kolikor se le da, glede na situacijo okoli nas, se trudimo, da je čim več sestavin naših jedi lokalnega izvora. Ko gre za kakovost in ceno, pa naj povem, da je bila v študentskih časih cena vsekakor odločilna, na srečo pa lahko z družino danes gledamo bolj na kakovost in poreklo. Priznam, da sta pri tem miselnem preskoku odločilno vlogo odigrala tudi otroka,« pove. Izvemo še, da ga osebno dostikrat prepriča tudi sama vizualna podoba določenega izdelka in zaupa blagovni znamki oz. izdelku »na slepo«, saj nekako verjame v korelacijo med dobrim znamčenjem in vsebino.

Tovrljan pravi, da se je svetovni trend »domačih chefov« ustavil tudi pri njih. »Če nam le čas dopušča, se dosti podružimo v kuhinji. Med vikendi so vedno na sporedu bolj eksotične jedi, med tednom pa časa za pretirano eksperimentiranje preprosto zmanjka. Testenine na sto in en način,« prizna z nasmeškom.

Prekmurec, ki prisega na lokalne znamke

Da so doma več kuhali, zlasti v času prve prisilne samoosamitve, priznava tudi Andrej Gomboc, lastnik agencije Sedna. »Takrat smo doma kuhali vsaj štiri slastne obroke, kar se je seveda poleti dodatno poznalo v kopalkah na bazenu! Prav zato smo jeseni doma kuhali več zeljnih enoločnic in polnjenih paprik, ki počakajo več dni v hladilniku,« nam je povedal sogovornik, ki pri osnovnih sestavinah praviloma vedno izbere lokalnega proizvajalca s preverjeno kakovostjo in domačim izvorom, ki mu zaupa. »Sem Prekmurec, zato prisegam na lokalne znamke, kot so Kodila, Pomurske mlekarne, Gušt, vina Marof itd. Zelenjavo in sadje pa praviloma kupujemo na tržnici, kjer je največji kriterij prepričljiva branjevka z rdečimi lički in pisanim predpasnikom. V nakupovalnem vozičku se praviloma vedno znajdejo eni in isti izdelki, ki so verjetno naš železni repertoar – čeprav niso vedno po »ho-ho-ho« ceni!«

»Moja prva izbira so domači pridelki in izdelki«

Tudi Tjaša Hace, pomočnica direktorja za področje strateškega marketinga in odnosov z javnostmi v Lekarni Ljubljana, daje prednost svežim, kakovostnim sestavinam in živilom slovenskega porekla oziroma lokalnih proizvajalcev. »Moja prva izbira pri nakupu so domači, lokalni pridelki in izdelki. Najboljša zelenjava je sicer z domačega vrta, mleko z bližnje kmetije, jabolka iz sadovnjaka, sveže meso od lokalnega mesarja, krompir od kmeta iz sosednje občine ... Lokalne sestavine so ključne za pripravo hranljivega in okusnega obroka,« je prepričana.

Doma se trudijo, da vsak dan zadiši po čim bolj sveže pripravljenih jedeh, med tednom so to sicer bolj enostavni recepti. V času, ko se otroci šolajo od doma, se še bolj pogosto vrtijo po kuhinji in tudi otroci večkrat sodelujejo pri pripravi obrokov. »Naredimo malo več, da ostane še za naslednji dan, za malico v službi,« pove.

»To, kar daš vase, je bolj pomembno od tega, kar daš nase«

Katja Janko Puh, vodja marketinga s.Oliver za Slovenijo in Hrvaško, pravi, da poskuša čim več kupovati domače. »To pomeni, da se vsako drugo soboto odpravim na mariborsko tržnico, ki je res dobro založena in kupim lokalne dobrote. Tudi v trgovinah zmeraj najprej poiščem lokalne, domače proizvajalce. Všeč mi je, da so tuje trgovske verige zelo hitro prepoznale občutljivost slovenskega trga na slovenske izdelke in tako privabile kupce, ki nam to veliko pomeni. Siri in mesnine morajo biti slovenski, prav tako česen in jabolka, med iz Apač. Zadnja leta zelo redko kupim tuja vina, saj obožujem vina iz Brd in Vipave, pa tudi na Štajerskem se najde vedno več zanimivih vin,« pravi sogovornica, ki pred ceno vedno postavi kakovost. »To, kar daš vase, je v resnici bolj pomembno od tega, kar daš nase,« je prepričana.

V teh časih več kuha doma, saj pravi, da niti nima druge izbire: »Kuhanje samo mi ni težko, pravi izziv pa predstavljata načrtovanje in nakupovanje. Dnevno brskam za recepti in sprašujem družinske člane, da mi pomagajo sestaviti jedilnik. Obožujem Jamieja Oliverja, saj so njegove jedi preproste in svetovljanske obenem in res vedno uspejo. Za nasvet velikokrat pokličem mamo, ki je odlična kuharica. V življenju še nisem toliko kuhala kot zdaj. Pred tem smo med tednom jedli zunaj – otroka v šoli, midva z možem pa v restavracijah. Med vikendom je veljalo pravilo: en dan kuhanje, drugi dan babi ali gostilna. Trenutno se počutim kot v »masterchefu«, saj veljajo v naši družini zelo visoki standardi pri pripravi jedi. So zelo strogi sodniki in vedno povedo, kaj bi lahko bilo še boljše. Začeli smo tudi peči kruh: 'kruh lenuh' po receptu Boštjana Napotnika, toast po receptu Alenke Košir in klasičen kruh a la Jamie Oliver.«

»Končno sem s polic vzela stare kuharske knjige«

Barbara Žejn, direktorica projektov v Grayling Slovenija, ima že vrsto let v družini ta privilegij, da lahko obdelujejo manjši vrtiček, ravno pravšnji za njihove potrebe. »Tam uživamo v pridelovanju »naše« zelenjave. Ko gre za nakupovanje sestavin, pa moram priznati, da v zadnjem času mogoče resnično več časa namenim branju etiket in posebno pozornost namenim podatku o izvoru izdelkov. Že zaradi trenutnih razmer, v katerih so se znašli lokalni pridelovalci, se trudimo, da čim večkrat posežemo po lokalnih oz. domačih pridelovalcih ter sestavinah,« pravi. Ozaveščenost o pomenu in želja po spodbujanju in podpori lokalnih pridelovalcev je kar močna, zato z veseljem podpira lokalne dobavitelje, pri nakupovanju pa kakovost vedno pretehta pred ceno.

V teh časih tudi veliko več kuha doma. »Delo od doma ima očitno še več prednosti, kot sem si kadar koli predstavljala. Končno sem s polic vzela stare kuharske knjige, ki sem si jih v upanju, da bom nekoč znala bolje kuhati, kupovala na različnih potovanjih. Z njih sem obrisala prah in danes se lahko pošalim, da sem v obeh primerih, ko se je javno življenje v Sloveniji ustavilo zaradi epidemiološke situacije, svoje znanje o kuhanju izpopolnila do te mere, da se lahko podpisujem tudi 'chef Barbara',« se smeji.  

Kakovost, a ne za vsako ceno

Dali Bungič, direktorica agencije Luna \TBWA, je prav tako med sogovorniki, ki v teh časih bistveno več kuhajo doma. Odkrila je tudi številne lokalne ponudnike domačih izdelkov, pri katerih rada kupuje. Pri tem stavi na kakovost, ampak, kakor pravi, ne za vsako ceno.

»Podpiram domače in zdravo«

Klavdija Miklavžin Javornik, vodja marketinga v ALEJI, že od nekdaj podpira domače in zdravo. Zdi se ji pomembno, da so jedi lokalnega izvora, predvsem pa, da je v ozadju kakovost ter da sadje in zelenjava nista škropljena. »Ker sem doma na deželi, z dobavo lokalnih pridelkov k sreči nimam težav. Pri nakupovanju dajem prednost kakovosti živil, seveda pa je realno da se pogleda tudi na cene,« pravi.

Kadar ji čas dopušča, zelo rada z družino kuha doma in se preizkuša v pripravi novih jedi. »Vesela sem, da pri tem aktivno sodelujeta tudi moji deklici. Žal pa časa za kuhanje v tem hitrem tempu največkrat ni in takrat z veseljem zavijem do naših gostincev na ALEJA SKY, ki omogočajo dobro kosilo 'za domov',« pravi.  

Članek je bil izvorno objavljen v prilogi KuhaMMo po doMMače, ki jo lahko na svoj računalnik ali telefon prenesete v PDF-različici.