Naj digitalec leta Simon Žalec: »Digitalnega okolja ne gre podcenjevati«

Podelili so mu naziv »naj digitalec leta«, mi pa smo preverili, od kod njegova ljubezen do digitalnega sveta, ki kar ne pojenja, kar dokazuje tako s svojim delom v Atlantic Grupi kot tudi s projektom Gajbica.

Simon Žalec pravi, da je že od otroštva velik navdušenec nad vsem elektronskim. »Navduševale so me videoigre, računalniki, »game boyi«, nintendi ... Ampak verjetno tako kot vsakega povprečnega najstnika. Znal sem si tudi sestaviti svoj računalnik, namestiti vse potrebne programe in 'skrekati' kakšno videoigro, vseeno pa si nisem mislil, da bom po končani srednji ekonomski šoli zašel v svet digitalnega marketinga oziroma na začetku kar spletnega razvoja,« obuja spomine.

Predvsem so ga zanimale spletne strani, ampak ne njihovo zaledje, temveč vse, kar se vidi, na kar lahko uporabnik klikne in kar ga pritegne. Začel je kar doma v svoji sobi, kjer se je sam preko različnih spletnih tutorialov naučil osnovnega spletnega programiranja (HTML, CSS) in osnovnega oblikovanja v Photoshopu. Pot ga je nato zanesla v različna podjetja, kjer je nekaj let delal kot »frontend« razvijalec, na koncu pa je za skoraj osem let pristal v podjetju Spletna postaja. »Tam sem pridobil ogromno izkušenj, saj sem skrbel za vodenje in načrtovanje verjetno več kot 300 projektov – od malih do velikih. Težko rečem, kateri je bil prvi bolj uspešen projekt, saj jih je bilo res ogromno. Najraje sem imel zahtevne e-trgovine z različnimi integracijami in zalednimi sistemi kot tudi B2B-sisteme. Prvi nekoliko bolj kreativen projekt, ki mi je ostal v spominu, pa je bilo vodenje in načrtovanje prenove spletnega mesta Europlakata, ki je leta 2016 prejel nagrado WEBSI za najboljšo uporabniško izkušnjo in najboljše oblikovanje,« pravi.

Skozi leta svoje kariere je pridobil veliko izkušenj na različnih tržnih področjih, hkrati pa tudi širino znanja, ki mu zdaj pomaga na novem delovnem mestu. »Lahko rečem, da sem imel srečo, da sem vedno počel stvari, ki me izredno zanimajo in veselijo. Z vsakim naslednjim korakom v karieri pa sem znanje le še nadgrajeval in izpopolnjeval. Predvsem mi je zelo blizu načrtovanje uporabniške izkušnje, analiziranje vedenja uporabnika in kreativni del, ki pride s tem. Le na podlagi teh informacij in podatkov lahko kreiramo vsebine, kreative in projekte, ki imajo za uporabnika določeno dodano vrednost,« je prepričan.

Ena od najtežjih odločitev v življenju

Po skoraj osmih letih v Spletni postaji se je odločil, da agencijsko stran zamenja za naročniško in danes je vodja digitalne strategije in transformacije v družbi Atlantic Grupa Kolinska. »Odločitev za menjavo službe je bila ena od najtežjih v mojem življenju. V Spletni postaji smo stkali tesna prijateljstva, ki trajajo še danes, vseeno pa sem globoko v sebi čutil, da je čas za nekaj večjega. Za nekaj, s čimer bom razširil svoje znanje in napredoval tako karierno kot tudi osebnostno. Preskok je bil težak, odločitev je bila prava,« je zadovoljen.

V Atlantic Grupi je pomagal pri digitalizaciji ene od največjih regionalnih blagovnih znamk, Argeti. Ko je prišel v podjetje in začel z delom, je hitro ugotovil, da je Argeta ustrojena, uspešna blagovna znamka z utečeno in sposobno marketinško ekipo, ki jo uspešno krmari Enzo Smrekar. »Na marketinškem oddelku so se zavedali, da imajo na digitalnem področju ogromno potenciala in da je čas, da naredi Argeta tudi na tem področju korak naprej. Izzivi so vedno, ko prideš v novo okolje, saj je potrebno spoznati ljudi, način dela in si izboriti zaupanje svojih kolegov in nadrejenih. Za vse to je potreben čas, ampak menim, da smo v izredno hitrem času naredili velik preskok, ne samo s projekti, ampak tudi s samim dojemanjem pomembnosti digitalnega okolja v marketinškem svetu oz. zdaj lahko govorimo že o digitalnem svetu. Za Atlantic Grupo je digitalizacija strateškega pomena, zato izredno veliko vlaga v izobraževanje in samo digitalizacijo celotnega podjetja,« pravi sogovornik.

Tudi znamke iz tradicionalnih kategorij lahko naredijo digitalni vtis

V kratkem času so prejeli več kot deset digitalnih nagrad (WEBSI, Diggit, Netko, SEMPL) za različne projekte, med katerimi so »Interaktivne e-knjige Argete Junior«, »Argeta Exclusive z Luko Koširjem«, oglaševalska akcija zelenjavnih namazov in druge. Eden od najuspešnejših pa je bila prenova spletnega mesta Argeta.com. Projekt je po Žalčevih besedah navdušil predvsem zaradi svoje sodobne zasnove, preproste uporabniške izkušnje in zaradi različnih zanimivih funkcionalnosti, med katere sodi tudi 360-stopinjski videoogled Argetine proizvodnje. »Postavili smo jo tudi na način, da se lahko za različna tržišča vsebina modularno prilagaja glede na potrebe blagovne znamke na trgu. Poleg tega pa smo zasnovali tudi vsebinsko platformo, ki smo jo poimenovali Spread Love. Veliko pozornosti smo dali oblikovanju in načrtovanju uporabniške izkušnje. Posebno pozornost smo namenili predvsem izkušnji na mobilnih napravah, saj smo zasledili, da imamo skoraj 90-odstoten obisk preko mobilnih naprav,« pravi.

Tako nagrade »naj digitalec leta« kot tudi drugih nagrad se je seveda razveselil, saj pravi, da mu pomenijo potrditev njihovega trdega dela in dokaz, da lahko tudi blagovne znamke iz nekoliko bolj tradicionalnih kategorij naredijo vtis na digitalnem področju. »Individualne nagrade pa ne bi bilo, če ne bi imel podpore celotne ekipe, ki mi je zaupala. Ne smemo pozabiti niti na agencije Luna \TBWA, CNJ in Agencija 101, ki so z nami ustvarjale projekte. Več kot sama nagrada pa mi pomenijo čestitke in lepe besede ljudi, ki jih v življenju najbolj cenim, tako bližnjih kot tudi sodelavcev. Veseli me tudi, da sem del podjetja, kjer si ob takšnih dosežkih vzame čas tudi sam lastnik in ti osebno čestita. Mislim, da je takšnih korporacij zelo malo in to zelo cenim,« pove.

Uspeh Gajbice se šele dobro začenja

Vzporedno z njegovim delom v Atlantic Grupi poteka tudi uspešna zgodba s podjetjem oziroma blagovno znamko Gajbica, spletno trgovino, v okviru katere dostavljajo sadje, zelenjavo in druge pridelke in izdelke različnih slovenskih ponudnikov. »Zgodbo o Gajbici smo začeli pred sedmimi leti, ko je moj oče izgubil službo in po sili razmer začel dostavljati gajbice jabolk od vrat do vrat. Ker sem imel ogromno izkušenj s postavljanjem spletnih trgovin, me je oče prosil, če bi mu postavil e-trgovino, kjer bi ljudje gajbico jabolk lahko vnaprej naročili. Bilo je namreč malce nerodno in neučinkovito zvoniti od hiše do hiše ter ljudi prepričevati o nakupu. Ideja se mi je zdela dobra, ampak sem v tem videl bistveno več potenciala kot samo prodajo jabolk, zato sem idejno zasnoval projekt Gajbica,« pripoveduje.

Po pregledu konkurence je ugotovil, da je na digitalnem področju ta del izredno podhranjen. Eno leto so potrebovali, da so naredili celoten koncept in skupaj z njegovim nekdanjim dekletom, Uršo Čoko, predstavili spletno trgovino Gajbica.si. »Bilo je ogromno vzponov in padcev, vendar je to tema za kakšen drug intervju,« se pošali in doda, da se po njegovem mnenju uspeh Gajbice šele dobro začenja. »Moram pa priznati, da nam je predvsem na B2C-segmentu in pri prepoznavnosti blagovne znamke pandemija dala dodatni zalet. Za nas se odloča tudi vedno več podjetij. Zdaj sodelujemo že z več kot dvestopetdesetimi, ki se za nas odločijo in tudi ostanejo z nami predvsem zaradi naše transparentnosti, kakovosti izdelkov in ker želijo skupaj z nami spodbujati lokalne podjetnike in kmete ter s tem vračati skupnosti. Ogromno energije vlagamo tudi v samo uporabniško izkušnjo in podporo strankam, za čimer stoji 12-članska ekipa, brez katere ta ideja ne bi bila možna. Ne želimo biti samo dostava sadja, ampak se razvijamo v podjetje, ki skrbi za promocijo zdravja tako na delovnem mestu kot tudi doma,« je ponosen.

V vsaki krizi je priložnost

Čas pandemije je na splošno pomenil velik korak za digitalizacijo podjetij in blagovnih  znamk. Sam je prepričan, da v vsaki krizi ljudje vidijo priložnosti in tako bo tudi v tej. »Ljudje so se začeli zavedati, da lahko z digitalizacijo različnih procesov ter z drugačnim načinom dela delajo še bolj učinkovito in bolje kot prej. Hitro so prilagodili oglaševanje, pojavnost na spletu in komunikacijo na družbenih omrežjih, rezultati na digitalnem področju pa so jim dali vedeti, da 'digitala' le ne gre podcenjevati. To govorim predvsem za kakšna bolj tradicionalna podjetja, kjer je digitalizacija še precej neznana. Res pa je, da bodo verjetno na žalost nekatera podjetja, ki se niso prilagodila ali pa se niso mogla hitro prilagoditi, morala zapreti vrata. Verjamem pa, da bodo nastale kakšne nove ideje in nove uspešne zgodbe. Tako je bilo tudi med prejšnjo krizo, ko so nastala podjetja, kot so Instagram, Uber, Pinterest in Slack; podjetja, ki so danes praktično nepogrešljiv del vsakdana in vredna več milijard evrov,« razmišlja.

Na eni strani velika korporacija (Atlantic Grupa Kolinska), na drugi strani manjše, bolj osebno podjetje (Gajbica) – kot pravi, je zgodba o tem, da je svojo poklicno pot »razpel« med dve tako zanimivi »nasprotji«, precej preprosta. »En projekt sem izbral, ker sem želel pomagati drugim in v njem tudi ostal, saj me lastno podjetništvo in tovrstno delo od nekdaj privlači. Moja redna zaposlitev in kariera pa sta glavni del mojega fokusa, razvoja in rasti. V vsakem primeru imate prav, gre za čisti kontrast in nasprotje, vendar vam lahko povem, da mi takšna vpletenost v obe podjetji koristi pri osebnostnem razvoju kot tudi pri razvoju svojih kompetenc. Pri Gajbici se ukvarjamo z minimalnimi proračuni, z manjšo ekipo, kjer se stvari odvijajo hitreje, odločitve so enostavnejše, včasih tudi bolj po občutku, saj se veliko učiš sproti. Naučiš se delati in optimizirati stvari tako na poslovnem področju kot tudi na marketinškem, kjer želiš za vsak potrošeni evro dobiti nazaj najmanj dva. Po drugi strani pa v Atlantic Grupi, veliki korporaciji, delamo z ogromnimi proračuni, točno določenimi procesi in strukturo, z različnimi projekti, kjer so cilji popolnoma drugačni cilji in se lahko določene stvari precej zavlečejo. Sodeluješ s strokovnjaki z različnih področij, od katerih se lahko ogromno naučiš. Izkušnje in znanje mi tako koristita, da napredujem in se razvijam na obeh področjih,« zaključi.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, oktober 2020, #472. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.