Naravno da, a ne za vsako ceno
Ko prenavljamo ali opremljamo svoj dom, je pomembno, da razmislimo tudi o tem, kakšne materiale bomo vnesli vanj.
Tina Guček
Naravni materiali niso le prijazni očem in zdravju, ampak tudi okolju. Tega se sicer čedalje bolj zavedamo tudi Slovenci, a smo na tem področju vendarle (še) nekoliko zadržani.
Tako namreč ugotavljajo v Lesnini XXXL, kjer pravijo, da imajo največ ponudbe iz ekoloških oz. naravnih materialov v segmentu dodatkov za dom. »Na voljo imamo zavese iz recikliranih materialov, brisače iz bio bombaža, posteljnine, kuhinjske pripomočke iz naravnega lesa in še marsikaj. V tem segmentu je zanimanje s strani potrošnikov zagotovo večje, za tovrstne izdelke so pripravljeni odšteti tudi nekaj več denarja,« pravijo. Nasprotno pa pri pohištvu nimajo bogate ponudbe iz tovrstnih materialov. Kot navajajo, po tem niti ni velikega povpraševanja kupcev, pa tudi njihovi dobavitelji nimajo tovrstne ponudbe. »Imamo sicer nekaj iz jedilniškega in spalničnega programa, na primer jedilnice blagovne znamke Valnatura, ki so narejene iz masive in niso lakirane, ampak so oljene. Prav tako imamo v ponudbi spalnico iz masivnega borovega lesa, brez vijakov, vendar so kupci, ki se zanimajo za tovrstne programe, redki. Glavna indica za to sta visoka cena in težje oz. kompleksnejše vzdrževanje,« so povedali za MM.
V Lesnini XXXL pravijo, da so pri pohištvu še vedno glavnega pomena cena, modni trendi, barve, enostavno vzdrževanje in kakovost izdelkov (ki pa ni usmerjena strogo na bio/eko segment). Drugače je pri dodatkih za dom, kjer je veliko takšnih, ki so naravi prijazni (na primer brisače iz bio bombaža).
Ekološko najbolj zavzeta podjetja tekstilne industrije iščejo nove poti proizvodnje blaga, ki bi omogočile racionalnejšo porabo naravnih virov in zmanjšale oz. ukinile proizvodnjo okolju škodljivih odpadkov. Nekaterim podjetjem je z različnimi prijemi v proizvodnji uspelo zmanjšati porabo vode za kar 80 odstotkov, mnogi uporabljajo le še okolju prijazna barvila, hvalevreden korak pa je tudi razvoj blaga iz recikliranih materialov. Na področju zaves tako poznamo posebno blago iz recikliranega poliestra, ki ga pridobivajo s predelavo PET plastenk.
Manjka promocije in posledično informiranosti
V podjetju VELUX pravijo, da smo Slovenci na področju živilskih izdelkov in kozmetike zelo ozaveščeni glede naravnih izdelkov, pri gradbenih materialih, kot so npr. okna, pa takšne ozaveščenosti ni. »Nekoliko več zanimanja smo zaznali pri mlajših odraslih, ki spremljajo razvoj na tem področju preko digitalnih medijev in zato hitreje prepoznajo prednosti tovrstnih materialov. Na področju, ki ga pokrivamo, še vedno prednjači cena ali pa določena tehnično funkcionalna lastnost izdelka, ki jo kupec prepozna kot zanj merodajno in potrebno. Ko izbiramo npr. med dvema sokovoma, bo to, da je eden od njiju naraven, pretehtalo, pri izbiri oken dveh proizvajalcev pa podatek o tem, da les za izdelavo okna prihaja iz trajnostnih gozdov, ne bo merodajen,« povejo. Menijo, da je tako verjetno tudi zaradi pomanjkanja promocije in posledično informiranosti o tem. »Izjema so morda barve ali laki, torej tisto, kar uporabnik lahko takoj zazna kot neprijetno ali nezdravo. Se pa vsekakor to čedalje bolj uveljavlja in dobiva vse večji pomen, katerega prepoznavnost in zahtevnost trga bo dvignila v to smer tudi usmerjena regulativa in primeri iz prakse,« so prepričani v Skupini Velux, kjer jim trajnostni razvoj veliko pomeni.
Kot ugotavljajo v podjetju VELUX, so izdelki, ki so cenovno dostopni in široko promovirani kot naravni (npr. hrana in kozmetika), že našli razumevanje in prepoznavnost pri potrošniku, na njihovem področju pa do tega še ni prišlo. »Na področju, ki ga pokrivamo, še vedno prednjači cena ali pa določena tehnično funkcionalna lastnost izdelka, ki jo kupec prepozna kot zanj merodajno in potrebno,« pravijo v VELUX-u. (Foto: arhiv VELUX)
Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, julij-avgust 2021, #481-482. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.