Od pečenke in sarme do potice in pite

Vsako leto podobne tradicionalne jedi

Klemen Daneu, vodja oddelka za marketing v Vzajemni, pravi, da v prazničnem obdobju na mizi ne sme manjkati božičnih piškotov, pri starih starših pa je vsako leto na mizi tudi potica. »Sicer pa je vsako leto miza založena s podobnimi tradicionalnimi jedmi – od narezkov do štefani pečenke, ki odlično teknejo v družbi najbližjih,« je povedal.

Potica je kraljica

Robert Gornik, vodja medijskega zakupa v Lidlu Slovenija, priznava, da se pri njih med letom relativno malo peče. Razlogov je več, kot glavnega pa izpostavi današnji tempo življenja. »Decembra pa je drugače. Kadar je le možnost, se zberemo v kuhinji, imamo strateški sestanek in izglasujemo dobroto, ki se je bomo lotili pripraviti tisti dan. Navdih večkrat dobimo tudi v praznični reviji Preprosto, ki ponuja najrazličnejše recepte za okusne poslastice. Tako si vsak okoli pasu priveže svoj predpasnik in začnemo z izbiranjem sestavin in s samim 'packanjem'. Takrat imamo pravi kreativni nered,« se nasmeji.

Običajno delajo najrazličnejše sladice, seveda pa na praznično obloženi mizi ne sme manjkati kraljica – orehova potica. Za slednjo so se največkrat priporočili pri babicah ali nonah, so jo pa lani prvič spekli tudi sami, in bila je odlična. Strinjali so se, da od takrat vedno delajo svojo.

Pa imajo raje tradicionalne jedi ali eksperimentiranje? »Polovica nas je za tradicijo, druga polovica pa za nove, drugačne, tudi eksotične okuse. Kar zadeva glavno jed na božični večer, pa še vedno stavimo na slastno pečenko, pečeno v pečici skupaj s krompirjem. No, k sreči pa se v januarju, po kalorično bogatem decembru, zatečemo k Lidlovi Vitalnici, ki nam da veliko nasvetov in usmeritev za miganje in odlične ideje za kakšen prijeten družinski izlet.«

»Praznično razpoloženje se začne že nekaj dni prej, v kuhinji«

Kot pravi Martin Kosaber, vodja marketinga v Supernovi, so pri njih doma božični in novoletni prazniki pogosto povezani z majhnimi pozornostmi. »Pri mlajših so to pogosto darila, zame pa je ta pozornost čas, ki ga namenim druženju s prijatelji in družino. Božično vzdušje nam doma pričarajo stari obredi, pogosto tradicionalne jedi in pesmi. Pogosto se teh običajev držim tudi sam. Praznično razpoloženje se zame začne že nekaj dni prej, v kuhinji, kjer zadiši po sveže pečenem pecivu in aromatičnih vonjih začimb ter kuhanem vinu,« pravi.

Njegova letošnja zamisel je, da bi naredil fuzijo tradicionalnih slovenskih jedi in jih oplemenitil s tujo kuhinjo, predvsem iz razloga, ker so potovanja v tuje dežele precej omejena in bodo vsaj v mislih z okusi tuje kuhinje lahko odpotovali v svet. »Vsekakor pa kot del slovenske tradicije ob predjedi ne bo manjkal sadni kruh, za zaključek pa potica moje mame. Pri tuji kuhinji se bom poigral s kombinacijo francoske in latinske kuhinje, kot je foie gras ali polnjeni polži v pečici za hladno predjed, za toplo predjed pa bo kolumbijski ajiaco, za katerega bi lahko rekel, da gre na nek način za koruzno zelenjavno juho. Želim vam kar se da lep zaključek tega leta in seveda, da skuhate kaj dobrega,« še zaželi.

»Strogo tradicionalne jedi odpadejo«

Tjaša in Blaž, ki svoje kulinarične mojstrovine predstavljata na blogu Midva kuhava, pravita, da se morajo praznične pojedine končati s sladkim klicajem. »Najlepše je, če je to praznično okrašena torta, nič pa ni narobe, če na mizo 'skotaliva' kolač, potico ali kaj drugega, kar se nareže. Midva redko kuhava večkrat isto stvar, še posebej, če ni zrasla na najinem zelniku, strogo tradicionalne jedi zato pri nama odpadejo, jih pa pogosto uporabiva kot osnovo, na kateri gradiva,« sta nam še zaupala.

Svinjska krača, kraljica silvestrskega večera

Tomaž Oblak, direktor prodaje in marketinga v Summit motors Ljubljana, malce hudomušno pove, da sta z ženo v prazničnih dneh naklonjena tradicionalnim slovenskim jedem. Te sicer ne prispevajo ravno k vitkejši liniji, niti k vzdrževanju telesne teže, ampak jim doma nekako pričarajo še bolj praznično in domače vzdušje kot kontrast hitremu tempu poslovnega življenja in hitri prehrani med delovniki. »Že kakšno desetletje pa je kraljica silvestrovega večera pečena svinjska krača, po možnosti čim večja, pospremljena s pečenjem različnih kosov mesa, kar cenijo tudi prijatelji oz. gostje, s katerimi pri nas doma preživimo najdaljšo noč v letu,« pravi.

»Francoska solata ima ta dan prav poseben okus«

»Ni lepšega za praznike kot vsa družina, zbrana za mizo. Najlepši so smeh in solze sreče, to je vsako leto prisotno, ne na mizi, ampak za mizo,« pravi Polona Klančnik – Pola, ustanoviteljica blagovnih znamk Polabekeraj in 2busyblondes.

Iskreno pove, da za božič vedno, že vse življenje, kuhata njena babica ali mama. »Večerja je enaka, odkar pomnim. Torej za našo družino tradicionalna. Najboljša večerja na svetu. Ima okus po ljubezni in sreči. Francoska solata ima ta dan prav poseben okus. Za silvestrovo pa se po kuhinji vrtim sama. Ne pretiravam. Vsega po malo, da lahko s prijatelji 'guštamo' vsi noč. Je pa obvezna pita ali dve in vedno pripravim posebno d(r)oživeto pito. Saj veste, to je zadnji dan, ko lahko vse pojem. 1. januarja vedno začnem hujšat. Da, tudi to je tradicionalno pri meni,« se smeji.

Foto: Nina Kump

»Ko se vsa družina zbere ob mizi, je to nekaj najlepšega«

Božično-novoletni prazniki so po besedah Tonija Puglja, direktorja ALEJE, čas za prijatelje in družino. Doma imajo v prazničnih dneh tudi več časa za pripravo nekoliko zahtevnejših jedi. »Božič po navadi praznujemo z babico, ki nam vedno skuha kaj tradicionalnega. Moram priznati, da sam bolj malo kuham, če pa že, predvsem rad pečem, recimo ribe, meso, zelenjavo … Sicer pa nekako lahko rečem, da se na naši praznični mizi kar v veliki meri znajdejo tradicionalne jedi – pečenka, piščanec, tatarski biftek, potica, domač kruh, piškoti in druge sladice. Za novo leto imamo pogosto tudi sarme,« pove.

Ko se vsa družina zbere ob mizi, je to zanj nekaj najlepšega in skupaj ustvarjajo nepozabne spomine. Prav zaradi tega so mu božično-novoletni prazniki tako všeč, predvsem pa ga veseli veselje najmlajše hčerke, ki se iskreno veseli Božička in obdarovanj, skupaj tudi rišeta in pišeta pisemca Božičku.

Foto: Črt Piksi

»Najpomembneje je, da dobrote ustvarjamo skupaj«

Nataša Sernc, vodja oddelka tržnega komuniciranja v Novi KBM, pravi, da so pri njih doma zaradi 4-letne in 8-letnega nadobudneža priprave na praznike vedno zelo pestre. »Ker smo vsi po malem kreativci, kombiniramo različne recepte in je težko vnaprej napovedati, kakšno pecivo in druge dobrote se bodo znašli na naši mizi. A najpomembneje je, da jih ustvarjamo skupaj, kar je, glede na tempo našega življenja, vedno znova velik dosežek,« se nasmehne.

Za tradicionalne jedi, predvsem orehovo potico, pretežno poskrbijo babice in dedki. V njihovi domeni pa so sladka presenečenja, med katerimi ne smejo manjkati medenjaki in piškoti različnih oblik, ki jih otroka kot podkupnino nastavita Božičku. »Ker smo v naši  družini večinoma vsi bolj sladkosnedi, nas tri četrtine svojo pozornost usmeri v pripravo peciva in prav peciva pri naši hiši, ne glede na zaloge, tudi najhitreje zmanjka. Za glavne jedi in priloge smo z otroki velikokrat v vlogi pomočnikov glavnemu 'ati-kuharju', ki zna vsako leto pričarati kakšen nov prazničen okus,« še pove.

Brez sarme ne gre

Rosana Turk, regionalna vodja upravljanje blagovne znamke Donat, pravi, da je pri njih doma vsakoletna tradicija samo novoletna sarma, ki jo kuhajo že v starem letu, pojejo pa kot novoletni brunch. »To je tradicija, ki se je držimo. Praznično pojedino na novoletni večer pa kuhamo po navdihu. Še največkrat so na jedilniku ribje jedi, ker jih imamo najraje. Letošnja predjed bodo enostavni škampi z obilico olivnega olja, za glavno jed pa jadranski brancin v soli. Enostavna in hitra priprava, lahko prebavljivo in zelo okusno,« pravi.

Ker imajo v družini tudi »nemesejodce«, bo pripravila še vegetarijansko-veganski jedilnik. Na njem bo pečen kozji sir z dušeno šalotko in jabolki kot predjed, nato pa tofu v sojini omaki iz črnega popra po receptu Yotama Ottolenghija. »Zelo netradicionalno, vendar zelo okusno,« pravi.

Za božič perutnina, za novo leto svinjina

Katja Vidovič, vodja skupine za medije in komunikacijske kanale v A1 Slovenija, pravi, da je njihova božična večerja zadnjih nekaj let v znamenju mednarodne kulinarike, vedno pa jo s pridihom vraževerja pospremi nekaj tradicionalnega. »To je vedno potica. Ne vem sicer, od kod izvira to vraževerje, niti ne vem, koliko je v njem resnice, a več kot očitno je, da ga nismo pripravljeni stestirati,« se smeji.

Doda, da po marketinško sprejemajo »resnico«, da je božično večerjo potrebno pospremiti s perutnino, novoletno pa s svinjino. »To izvira iz živalskega načina iskanja hrane, katere analogija se je znašla na naši praznični mizi. Perutnina torej zato, ker s kopanjem po zemlji odriva zemljo nazaj, kar naj bi predstavljalo slovo od poslavljajočega se leta, svinjina pa, ker z rilci rijejo naprej, kar naj bi predstavljalo pozdrav prihajajočemu letu in naznanjalo srečo.«

Vsako leto se potrudijo, da je večerja dogodek tako v kulinaričnem kot v družinskem smislu. Od mednarodnih kuhinj so v zadnjih nekaj letih pričarali sardinsko, siciljansko, kostariško, špansko in angleško večerjo. »No, ta je bila omejena bolj na 101 različico koktajlov z ginom, saj vsi vemo, da Angleži ravno ne slovijo po dobri hrani,« se nasmehne. »Nismo pa pozabili niti na slovensko večerjo in tudi v vseh drugih pogledih je naša večerja klasično slovenska: ogromna miza, ki komaj zdrži težo hrane in pijače. A bolj kot hrana je zame nepogrešljiva 'začimba', zbrana družina, ki drug čez drugega obuja spomine, ki so zaznamovali to ali preteklo leto. Ko se večer prevesi v bolj navihano sfero in odpremo vsa darila pod smrečico, je pa sploh glasno, veselo in polno smeha. Letos ne bo nič drugače in zato se že veselim, odštevam in brskam po kulinaričnih enciklopedijah, da najdem navdih,« še pove Katja Vidovič.

Z jedmi prejšnjih generacij ohranjajo tradicijo

Pri Špeli Žitko, direktorici marketinga v skupini Pivka-Delamaris, se na večer pred božičem zberejo pri večerji v širšem družinskem krogu. »Na ta večer pripravljamo jedi, ki so jih pripravljale že generacije pred nami in na ta način poskušamo ohraniti tradicijo. Jedi so preproste, pretežno mesne. Pripravimo divjačinsko pečenko in kuhano prekajeno vratovino, za prilogo pa zeljno solato s krompirjem. Seveda ne sme manjkati tudi sladica, ki je vsako leto drugačna, tu gremo izven okvirov in tradicije,« pravi.

Članek je bil objavljen v prilogi KuhaMMo, ki jo lahko prelistate tu.