Poletna spoznanja – 1.

Športniki so nam lahko za zgled in navdih tudi v poslu

Marko Kolbl, direktor in solastnik podjetja Europlakat ter ustanovitelj in lastnik radijskih postaj Hitradio Center in Rock Radio, pravi, da je zanj poletje najprej čas za oddih in sprostitev, nato pa si običajno vzame tudi čas, da v miru razmisli o nekaterih bolj strateških vsebinah in novih projektih za prihodnja leta. Na vprašanje, do kakšnih poletnih spoznanj je prišel, z nasmehom pove: »Da smo dobri v športu. Užitek je spremljati naše olimpijce, ki dosegajo fantastične uspehe. Lahko so nam za zgled in navdih tudi v poslu. Bodimo pogumni, postavimo si ambiciozne cilje. S trdim delom in močno voljo nam lahko uspe marsikaj.«

Kaj pa branje? Marko Kolbl na dopustu veliko bere, predvsem leposlovje, trenutno pa ga najbolj navdušujejo kriminalke skandinavskih avtorjev.

»S poletjem znova postanemo otroci«

Po mnenju Janeza Rakuščka, kreativnega direktorja v agenciji Luna \TBWA, je menjavanje letnih časov pravzaprav edino, kar nas še povezuje z ritmom narave. »Čas dneva in izkušnjo neposrednega okolja smo si ljudje že davno prisvojili in ukrojili po svojih merah, prvega s pojavom ur na cerkvenih zvonikih, ki so dnevni ritem odmaknile od naravnega cikla sončnih vzhodov in zahodov, in drugega z izumom zemljevida, ki je čutno dojemanje prostora zamenjal s hladno, a resda zelo uporabno abstrakcijo,« pravi in doda, da imajo letni časi zato v naših življenjskih ritualih pomembno mesto, poletje še prav posebej.

»Zadnji dve poletji sicer nista bili takšni, kot bi morali biti, čeprav jima tega ne štejem v slabo – krivda nikakor ni bila njuna. A kljub temu ima s soncem obsijani del leta vedno poseben čar, kot da nas ob toplejših žarkih prevzame tisti »znan občutek, da se življenje znova začne s poletjem«, kot je v Velikem Gatsbyju zapisal F. Scott Fitzgerald. Zdi se mi, kot da s poletjem znova postanemo otroci in poskušamo še enkrat podoživeti majhna veselja poletnega odraščanja in uživati v drobnih trenutkih najbolj neposredne tubitnosti, kot je trenutek topljenja sladoleda na jeziku ali prijetno ščemenje suhe soli na goli koži po kopanju v morju,« pravi.

Glede na razpoloženje preskakuje med zvrstmi

Poleti so doživetja enostavno intenzivnejša, občutki bolj barviti, čustva toplejša in spomini močnejši, tudi zato je poletje idealno za početje, ki ga ima Rakušček sicer zelo rad: branje. Po navadi si pripravi paket, ki kombinira zahtevnejše branje z nekaj lahkotnejšimi romani, tako da lahko glede na razpoloženje preskakuje med zvrstmi. Letos se je lotil izjemno zanimive knjige ameriškega profesorja filozofije Scotta Soamesa The World Philosophy Made, ki se osredotoča na idejne temelje družbenih ureditev in pokaže, da je bila filozofska misel vedno predhodnik družbenih sprememb – bila je njihov pogoj, ne razlaga. Na marketinškem področju ga je navdušilo delo Douglasa Camerona in Douglasa Holta Cultural Strategy, »ki opozarja na reduktivno abstraktnost trenutno modernih znamčnih modelov, zaradi katere se v znamčnih procesih izgublja kulturna in humanistična pespektiva – in ravno ta je tista, ki znamkam praviloma omogoča preboje.« Za vmes pa je posegel po novi kriminalki izjemne novinarke in pisateljice Mojce Širok Evidenca, saj pravi, da je njeno pisanje enostavno težko izpustiti iz rok.

»In ko končujem tole besedilo, je avgust in zunaj pada dež. In ne morem si kaj, da se ne bi spomnil na verze Sylvie Plath: 'Avgustovski dež: najboljši del poletja je že mimo, nova jesen še ni rojena. Tisti čuden nejasen čas.'« sklene.

Foto: Jure Eržen