Poletna spoznanja – 3.

Letošnje poletne ideje so nekaj posebnega

Janja Božič Marolt, predsednica uprave Mediane, pravi, da je poletje »njen« letni čas že od nekdaj. »Rojena poleti, šolske počitnice poleti, prvi zaslužek z obiranjem hmelja poleti, taborniki poleti, Mediana prvič v registru poleti, mož poleti, prvorojenka poleti, drugorojenec poleti, sprva morje le poleti, razgaljenost poleti, prijatelji poleti, odklop poleti, počitek poleti inšeinšeinše razlogov za navdih in dosedanje rezultate poletja,« pove z nasmehom. Potem doda, da jo je tekmec pravkar opomnil, kako je pred skoraj tridesetimi leti še kot študent od nje dobil disketo z njihovim prvim projektom. »Dobro so jo preštudirali in prekopirali ter dejansko postali naši konkurenti. Tudi zato za letos povem le, da bodo tokratne poletne ideje obrodile projekt, s katerim bo Mediana sčasoma vodilna na še enem novem področju. Poleg tega pa se še naprej pospešeno digitaliziramo, avtomatiziramo in nadalje humaniziramo,« pravi.

Prilagodljivi preživijo

Kot eno od najpomembnejših poletnih spoznanj Janja Božič Marolt navede dejstvo, da preživijo prilagodljivi. »Načrti so zato, da jih spreminjaš. Nikoli ne obupaj. Ne oziraj se nazaj le, če si prepričan, da za tabo ni nikakršnih žrtev. Biti najboljši ni vedno lahko, biti prvi v biznisu je pogosto težko. Ljudje se težko sprijaznijo, da se preprosto ne daš, da se te ne da kupiti, da stojiš za svojimi dejanji. Rudniki zlata, nahajališča titana, polja prehranskih in industrijskih rastlin so nedvomno naravna bogastva, vendar največje naravno bogastvo ostaja človek, zato bi si moral ves svet prizadevati za ohranjanje njegovega dostojanstva,« je prepričana sogovornica, ki izpostavi še tri knjige, ki so jo letos navdušile.

To so Ni se še stemnilo Marcela Štefančiča, za katero pravi, da je knjiga, ki jo strastno bereš, uživaško poslušaš in zadeto gledaš. »Knjiga, ki je bogato besedilo, glasna glasba in živ film. Knjiga, ki smo jo živeli. Knjiga, ki te spominja, opominja in uči. Knjiga, ki je eden Marcelovih presežkov, fajntjunovski audio-video-zgodovinsko-književnostno-filozofsko-družbenokritično-doživljajsko-memoarsko-opomniško-kritiško-glamurozno-resničnostni, a hkrati Štefančičev subjektiven glasbeni portret Dylana, Younga, Eaglsov in Bowieja, ki bo črno na belem večen, kot so njihovi brezčasni komadi.«

Poleg nje lahko omeni še Pravičniški um Jonathana Haidta, za katero pravi, da bi jo morali prebrati vsi, ki menijo, da bi lahko vsaj minimalno prispevali k boljšemu medsebojnemu razumevanju in sobivanju različno mislečih na svetovnonazorskem in političnem kontinuumu od skrajno levih do skrajno desnih. Univerzalna svetovna spoznanja in z raziskavami podprta dognanja so lahko koristna tudi za aktualno slovensko sceno. »Vsak se lahko najde v njej, sebe ali drugače mislece, razvozlava zapletene možganske funkcije in odnose, saj, kot tudi Haidt piše, ljudje smo v osnovi skupinska bitja, naše druženje in povezovanje je ključno za našo psihološko strukturo.«

Tretja knjiga so Nebesa Jureta Apiha: »Knjiga, ki ponovno odstira nekaj tančic Juretovega delovanja, čustvovanja in političnega prepričanja. Četudi jo predstavlja kot kriminalko, ki se res prebere na dah, je res tudi, da je izpovedna in domiselna izzivalka.«

Za njo je delovno poletje

Mojca Briščik, izvršna direktorica SOZ in predsednica festivala Zlati boben, bi letošnje dopustovanje opisala kot koktajl »turbo« vitaminov in navdihov. »Slednji se nanašajo predvsem na mednarodni projekt Zlati boben, ki ga, po osveženi podobi in prenovljeni tekmi, čaka še zadnji korak v fazi transformacije. Sicer pa smo se na SOZ-u prav čez poletje utapljali v delu. Pred vrati je namreč jubilejni 30. SOF, ki bo 9. in 10. septembra v Ljubljani, nato Effie, ki vabi k prijavi del do sredine septembra in ko že omenjam prijavo del, je tu še Zlati boben, na katerega lahko prijavitelji svoja dela prijavijo le še do 1. septembra. Naj dodam še vabilo k udeležbi na njem. Zlati boben bo letos eden od redkih festivalov, ki bo na ogled brezplačno preko spleta, in sicer v obliki 3-dnevnega kongresnega programa in s podelitvijo nagrad,« našteje.

Knjige omilijo napetost

Kljub načrtovanju številnih projektov pa je Mojca Briščik našla čas tudi za branje. Pravi, da je bilo poletje v znamenju zabavne literature, a s podtonom iskrenosti in količkaj surovosti. »Po res izjemno zahtevnem letu sem se odločila, da si bom bralne ure popestrila z avtorji, ki absolutno ne rešujejo sveta ali razvijajo globoka spoznanja o čemur koli, temveč znajo biti hudomušni na bister način ali surovo iskreni. Iz mojega nabora dopustniških knjig bi zato izpostavila dve, ki pa povsem naključno izstopata tudi po 'sočnem izrazoslovju'«, se nasmehne. Prva je The Subtle Art of Not Giving a F*ck: A Counterintuitive Approach to Living a Good Life avtorja Marka Mansona, za katerega pravi, da je izredno neposreden, provokativen in opominja na dejstvo, da premalo ljudi »aktivno« živi svoje življenje. »Drugo pa sem prejela v dar – najbrž sem jo prejela z razlogom, in ima pomenljiv naslov Let That Sh*t Go: A Journal for Leaving Your Bullsh*t Behind and Creating a Happy Life avtorice Monice Sweeney. O čem govori, si lahko sami predstavljate. Četudi je bilo letošnje poletje delovno, so me prav takšne in podobne knjige oddaljile od napetosti pričakovanja, ali bomo vsi, ki živimo od festivalov in drugih dogodkov, preživeli letošnje leto, in me opomnile, da ne moremo čez sebe, saj ne nazadnje nismo vsemogočni,« sklene.