»Predvsem si želimo ostati ljudje«

Agencijo Internavti je kot butično digitalno agencijo zasnovala Urša Pučko, ki pravi, da se je za to odločila, ker se je znašla v določenem trenutku svojega življenja in kariere, ko je začutila, da bi rada delala nekaj, kar bo bolj v skladu z njenimi vrednotami. »Ne samo delovnimi oziroma strokovnimi, ampak tudi človeškimi oziroma moralnimi vrednotami. Povedano drugače, želela sem delati v delovnem okolju, v kakršnega povsem verjamem,« pravi.

Ko se je odločala, da bo stopila na samostojno pot, je vse kazalo, da bodo digitalne komunikacije zelo hitro povsem v ospredju komunikacijskega sveta oziroma da se bo v kratkem času ves svet komunikacij preselil v digitalnega. »Kot vidite, se to še do danes ni zgodilo,« se nasmehne in pove, da so jo v njeni »digitalni« agenciji že zelo hitro začeli nagovarjati ljudje iz marketinga, ali bi jim vendarle lahko pomagala tudi pri strategiji ali prevzela kakšno oglaševalsko akcijo. »Lahko rečem, da je bil prehod zelo organski. Ni šlo za zavestno odločitev ali za kakšno preznamčenje, ampak se je kar nekako zgodilo in precej hitro smo se tudi uradno preimenovali v komunikacijsko agencijo. Trg je od nas želel širšo strateško kreativnost in zdi se mi, da bi plavali proti toku, če se na ta pričakovanja ne bi odzvali,« meni.

Za »krmilom« njihove »ladje« se ji je leta 2017 najprej kot direktorica projektov pridružila Anja Bencik, s katero sta se poznali iz obdobja, ko sta delali na agenciji Pristop, leto pozneje pa še kreativni direktor Blaž Kocjančič, s katerim sta se poznala bolj preko srečanj v strokovnih krogih. Danes so vsi trije solastniki in partnerji v agenciji. Urša in Anja skrbita za naročnike, poleg tega pa si delita vlogo mentoric mlajših vodij projektov. Blaž v agenciji vodi kreativni del ekipe.

»Ko je prišla Anja, je to zame pomenilo, da sem se lahko bolj začela ukvarjati z razvojem agencije in s tem, kam bi radi šli; pred tem sem namreč počela ogromno operativnih stvari. Ko se nam je pridružil še Blaž kot vodja kreative, pa je bila to za nas priložnost, da začnemo ustvarjati tudi svoj prepoznavni kreativni 'podpis' oziroma način ustvarjanja, ki ga želimo pokazati trgu,« pripoveduje Urša Pučko.

Najpomembnejši so ljudje

Vsi trije so imeli iz obdobja, ko so delali v večjih agencijah, zelo lepe izkušnje, in delovnega okolja, ki jih je tam obdajalo, se spominjajo kot pozitivnega in stimulativnega. »Imeli pa smo tudi kakšne slabe izkušnje, kakršne s seboj prinese korporativno okolje. Na osnovi tega smo se hitro strinjali, kakšno agencijsko okolje bi želeli ustvariti zase. Da to ni okolje, kjer bi si želeli biti zelo 'zapeti' in korporativni in slediti številnim pravilom, ampak želimo delovati na osnovi zaupanja in transparentnosti. Tako drug do drugega kot do zaposlenih in seveda tudi do naročnikov,« pripoveduje Urša, Blaž pa jo dopolni: »Pri nas v središče vedno postavljamo ljudi, osnovna filozofija agencije pa so tudi strokovne kompetence. Kot solastnikom so nam te vrednote skupne oziroma nas povezujejo.«

Celotna ekipa agencije Internavti v malce drugačni podobi.

Posamezniki gradijo ta posel

Čeprav je bila agencija na trgu nova, nihče od njih ni bil neznano ime v marketinškokomunikacijski panogi, zato niso imeli težav s pridobivanjem naročnikov. »Naročniki, ki so se med prvimi odločili za sodelovanje z nami, se niso odločili za sodelovanje z 'novo agencijo', ampak z ljudmi, ki so jih že poznali. In v to verjamemo še danes – da smo posamezniki tisti, ki gradimo posel. Agencija je znamka, ki vse to združuje, ampak delamo pa z ljudmi,« je prepričana Urša, ki je ponosna na to, da imajo zelo stabilen portfelj naročnikov.

»Med našimi naročniki so takšni, ki so z nami že vseh pet let, med večjimi naročniki pa lahko omenimo Ljubljanske mlekarne, Zavarovalnico Triglav, NLB, A1, Savo turizem in BMW Slovenija. Z njimi je povezana svojevrstna evolucija – ko smo začeli sodelovati pri večjih oziroma zahtevnejših projektih, je to namreč od nas terjalo nekakšno evolucijo v agencijski strukturi in načinu dela. Z Ljubljanskimi mlekarnami smo na primer leta 2015 začeli sodelovati na ožjem segmentu tržnih komunikacij, konkretno na upravljanju družbenih omrežij, že zadnja tri leta pa smo odgovorni za celotno tržno komunikacijo Alpskega mleka in sladoleda Planica. To pomeni, da smo skupaj z njimi rasli in se razvijali, takšni dolgoročni in konstruktivni odnosi pa temeljijo na obojestranskem strokovnem zaupanju. Meni osebno to pomeni največ, za agencijo pa je to priložnost, da organsko raste,« pravi Urša Pučko.

Strast, splošna razgledanost in zdrava kmečka pamet so recept za uspeh

V petih letih so vzpostavili ekipo enajstih sodelavcev, od tega je šest kreativcev. »Kot je omenila že Urša, se v komunikacijah vse vrti okoli ljudi in ekipa je ključna za uspeh. Naj se sliši še tako stereotipno, sem prepričan, da drži rek, da je ekipa tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Pri izboru naših sodelavcev smo zato precej zahtevni in sledimo različnim kriterijem, po katerih izbiramo,« pove Blaž Kocjančič. Kot enega od njih navede talent, a doda, da ta šteje le približno pet odstotkov uspeha. »Bolj pomembna je strast do posla, brez katere preprosto ne gre. Zelo pomembna je tudi splošna razgledanost, pa seveda zdrava kmečka pamet, ki ni tako samoumevna, kot morda mislimo. Ne gre pa tudi brez dobre medsebojne energije oziroma kompatibilnosti ekipe,« našteje.

Glede same ekipe so že pred nekaj leti sprejeli strateško poslovno odločitev, da veliko vlagajo v mlajši kader, na katerega poskušajo prenesti svoje znanje. Veseli jih, da se prvi rezultati že kažejo – lani sta na primer njihova kreativca zmagala na SOF-ovem natečaju mladih kreativcev in se udeležila tekmovanja Young Lions v Cannesu, še en uspeh, ki je sledil isto leto, pa je bila uvrstitev v ožji izbor na tekmovanju Young Drummers v okviru mednarodnega festivala kreativnosti Zlati boben.

Vseh projektov se lotevajo v skladu s svojo mantro, ki se glasi, da »profesionalnost velikih komunikacijskih agencij združujejo s fleksibilnostjo start-upov«. Sodelujejo tudi z uveljavljenimi oziroma preverjenimi zunanjimi sodelavci z različnih področij, ki jim pomagajo projekte na izvedbenem nivoju spraviti na raven, za katero si prizadevajo. »Ta poslovni model v praksi pomeni, da imamo manjšo jedrno ekipo, smo pa sposobni izpeljati tudi največje projekte, s tem da sestavimo večjo ekipo za čas, ko jo potrebujemo. Imamo svoj »bazen« ljudi, s katerimi sodelujemo na različnih področjih in ta način za nas deluje. Sama ne verjamem, da bo trg v Sloveniji v prihodnosti dopuščal prav veliko ogromnih agencijskih sistemov. Prepričana sem, da mora biti zato osnova takšna, da je obvladljiva – tako človeško kot finančno, hkrati pa moraš biti sposoben delati tudi najzahtevnejše projekte, kadar je to potrebno,« njihov način dela opisuje Urša.

Izjemno odmevna projekta »TO NI Planica« in družbeno odgovorni »Okvir pomoči«

V petih letih so ustvarili precej projektov, na katere so ponosni. »Če izpostavim le novejše, bi bil med njimi zagotovo projekt 'TO NI Planica', ki je bil zelo odmeven. Doživel je izjemen odziv v javnosti – tako med ljubitelji sladoleda oziroma uporabniki kot v strokovni javnosti. Mislim, da se v vsej svoji karieri ne spomnim projekta, ki bi doživel boljši oziroma širši odziv. Tudi raziskava, ki smo jo naredili z Valiconom, je potrdila, da je z vidika komunikacijskih in poslovnih izzivov blagovne znamke projekt odgovoril na prav vse izzive,« pravi Anja Bencik. Omeni tudi blagovno znamko BOB naročnika A1, pri čemer se lahko pohvalijo, da so na spletu zgradili takšno skupnost privržencev te blagovne znamke, kot jo ima redko katera druga. »Ponosni smo tudi na to, da smo naročniku pomagali uresničiti dolgoletni načrt – blagovna znamka BOB je namreč doslej imela stične točke s potrošnikom samo na spletu, letos pa smo zagnali projekt, s katerim smo prodajno stične točke pripeljali tudi v fizični svet. Izpostaviti velja tudi sodelovanje z NLB, ki se je začelo z njihovim sponzorstvom Zlate lisice, kjer je nastala oglaševalska akcija 'Zlata lisica. Doma v Mariboru', v času pandemije pa se je nadaljevalo z družbeno odgovornim projektom 'Okvir pomoči', kjer je banka sprejela poslovno odločitev, da potrošnikom ne bo le prodajala svojih storitev, ampak jim bo pomagala v negotovih časih.«

Orodje za spreminjanje sveta na bolje

Ko beseda nanese na družbeno odgovorne oglaševalske akcije, Blaž Kocjančič pove, da je razlogov, zakaj so vedno bolj priljubljene, po njegovem mnenju več. »Eden je ta, da vedno več blagovnih znamk poskuša v svoj genski zapis kot del svojega poslanstva dodati skrb za eno ali več področij. Poleg tega so družbeno odgovorne akcije v zadnjem desetletju svetovni komunikacijski trend, ki omogoča tudi osvajanje nagrad. Eden od razlogov pa izhaja tudi iz nas  samih, ki ustvarjamo ideje oziroma vsebine. S tem smo našli orodje, s katerim se lahko zoperstavimo 'kolektivni krivdi', da v našem poslu samo porajamo poplavo informacij. S tovrstnimi projekti lahko pokažemo sebi in drugim, da lahko s svojim unikatnim setom znanj naredimo svet tudi boljši,« pravi.

Po njegovem mnenju so takšne oglaševalske akcije zelo pomembne, saj odražajo dejansko moč in lepoto komunikacije, pod pogojem, da so iskrene in da podjetja oziroma blagovne znamke resnično stojijo za njimi oziroma imajo željo po resničnih spremembah. »Hkrati morajo biti te spremembe relevantne za ciljno skupino, ki jo nagovarjajo,« še pove in doda, da je dejstvo, da se kreativnost v tržni komunikacijah spreminja: »Postaja drugačna, kot je bila v preteklih desetletjih in danes je moč kreativne ideje vedno pogosteje npr. v spremembi poslovnega modela, kar pomeni, da se kreativnost premika iz 'idejic' v večje strateške poslovne odločitve. Tako lahko kreativne ideje soustvarjajo projekte, ki imajo res močan pomen.«

»Poleg tega, da morajo biti družbeno odgovorne akcije iskrene in relevantne, se morajo tudi zgoditi v pravem času! Lahko samo malo zgrešiš trenutek, pa učinka ne bo. Projekt 'Okvir pomoči' je zajemal vse, kar je omenil že Blaž. Šlo je za precej pomembno odločitev NLB banke, ki je svoj medijski proračun namenila malim podjetnikom. Poleg tega je to zanje predstavljalo veliko dodatnega dela, ker so morali tudi sami v svojih procesih najti ekipo, ki je poskrbela za pravila, nabor, pregled prijav ... To ni nekaj, kar narediš zato, da kot blagovna znamka izpadeš lepo. V to moraš verjeti,« Blaža dopolni Urša. V agenciji so ponosni na to, da je uprava NLB prepoznala projekt kot nekaj, kar lahko razširijo v svojo domačo regijo.

Poleg strokovnosti v agenciji stavijo tudi na strateško kreativnost. »Blaž ni tip kreativnega direktorja, ki bi verjel ali spodbujal ideje 'kar tako', ampak želimo biti kreativni na način, da razumemo svojo vlogo v poslovnih in komunikacijskih procesih podjetja. To terja nekoliko več truda, malo bolj moraš poznati panoge, s katerimi sodeluješ, malo več se moraš znati pogovarjati z naročniki, ampak to je tisto, kar dodaja vrednost. Res se poskušamo izogibati domislic s kratkotrajnim učinkom. Obenem Blaž vztraja pri tem, da uči celotno ekipo, da morajo vse stvari, ki se začnejo kreativno snovati, temeljiti na uvidih,« pravi Urša.

»Res je. Vse, kar pride iz naše hiše, poskušamo zgraditi na značilnosti ali navadah ciljnih skupin, zaradi česar komunikacijske akcije tudi delujejo. Dober primer je kampanja 'TO NI Planica', ki temelji na močnem uporabniškem uvidu,« pravi Blaž. »Ko snujemo rešitve, vedno poskušamo delati dolgoročno komunikacijsko platformo – tudi če gre za enkratno oglaševalsko akcijo. Nikoli ne vemo, ali se bo pojavila potreba, da se projekt podaljša v dolgoročno komunikacijo. Primer tega je akcija 'AvtoMobilno zavarovanje' za Zavarovalnico Triglav. Tu smo skupaj z naročnikom klasično prodajno akcijo za nadgrajeno avtomobilsko zavarovanje spremenili v AvtoMobilno zavarovanje, ter s tem ustvarili nov zavarovalniški segment, uporabnikom pa omogočili, da poleg svojega avtomobila z enim zavarovanjem zavarujejo tudi druge oblike (sodobnih) mobilnosti.«

Po petih letih prvič »v boj« za nagradami

Letos so kot agencija tudi prvič prijavili svoja dela na festivale. S projektom »TO NI Planica« so osvojili nagrado za enega od 25-ih najboljših regijskih projektov na festivalu BalCannes ter se uvrstili med vodilne tri projekte v kategoriji one-hit wonder na festivalu SoMo Borac, prejeli pa so tudi dve srebrni nagradi na letošnjem SOF-u; eno za oglaševalsko akcijo »Pregovorno dober Jošt« za naročnika Ljubljanske mlekarne, drugo pa za »Zlata lisica. Doma v Mariboru« za naročnika NLB.

»Zakaj šele letos? Za cilj smo si zastavili, da ne delamo festivalskih projektov, ampak da delamo dobro. Ko smo prišli do točke, ko se nam je zdelo nekaj dovolj dobro tudi za kakšno nagrado, smo se odločili za prijavo. To bo naše vodilo tudi v prihodnje. Ne bomo delali za to, da dobimo nagrade, ampak se bomo trudili reševati težave naročnikov, pri tem pa biti tako dobri, da poleg tega dobimo še kakšno nagrado,« pravi Kocjančič. Pove, da jim nagrade pomenijo potrdilo stroke, da delajo dobro, po drugi strani pa jih kot nekoliko mlajšo agencijo postavijo na komunikacijski zemljevid.

»Pet let smo uspešno delali brez vsake nagrade in večina naročnikov je sama stopila v stik z nami – bodisi preko priporočil ali pa so nas povabili na natečaj. Gre za strokovno skupnost, ki v Sloveniji ni velika. In meni se zdi še boljše, če te naročnik ali nekdo, ki s tabo sodeluje, priporoči svojemu kolegu, kot če nekdo stopi v stik s teboj, ker te je opazil na nekem festivalu,« pravi Urša. »Včasih se celo zgodi, da kakšen projekt prvič vidiš na festivalu, mi pa poskušamo delati drugače. Narediti stvar, ki bo opazna in jo prijaviti na festival ravno zato, ker je bila odmevna oziroma dobra,« jo dopolni Blaž, ki pravi, da jih bolj kot akcije, ki dobijo nagrado, veselijo akcije, ki so učinkovite oziroma tiste, s katerimi naročniki uresničujejo svoje komunikacijske in prodajne cilje.

»Tržne komunikacije bodo morale počasi razumeti, da se časi spreminjajo. Če je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja oglaševanje temeljilo na velikih oglaševalskih idejah in bogatih televizijskih oglasih, je danes naše delo pomagati naročnikom vpeljevati kreativnost tam, kjer morda lahko pomaga k boljšim rezultatom na kakršen koli način. Mislim, da bo to, kako bodo to vključili v svoje razmišljanje, tudi velik izziv za kreativne festivale. Tisto, čemur mi pravimo 'forice', je seveda lažje ocenjevati, ne vem pa, kakšne imajo poslovne rezultate,« razmišlja Urša, ki pravi, da bi se morali vsi v tem poslu zavedati, da če želiš na koncu dneva izstaviti račun, se od tebe pričakuje, da boš najprej dodal vrednost.

Učinkovitost pred pogumom

Pogovor nanese tudi na temo, o kateri se zadnje čase precej govori – pogum naročnikov (pa tudi agencij) pri snovanju komunikacij. Pravijo, da je pogum sicer pomemben, a mora temeljiti na zaupanju, saj »če nam naročnik ne bo zaupal, da ga bomo peljali skozi ta proces, bo težko pogumen, ker bo njegovo tveganje preveliko.«

»Na strani naših naročnikov imamo sogovornike, ki na podlagi preteklih izkušenj in skupnega sodelovanja zaupajo tako nam kot naši strokovnosti. Pri nas radi z idejami odgovarjamo na konkretne komunikacijske izzive. Pogum mora spremljati pravilne komunikacijske odločitve,« pravi Anja Bencik, ki tudi opozori, da ni nujno, da je najbolj izstopajoča ideja primerna za vsako blagovno znamko. »Običajno gremo skupaj z naročnikom skozi proces in predebatiramo, na katere poslovne izzive moramo odgovoriti. Verjamemo, da smo kreativno in poslovno agilni in se lahko prilagajamo potrebam trga in naročnikov.«

Načrtovanje v času korone

Leto, ki se počasi bliža koncu, si bodo v agenciji Internavti zapomnili predvsem kot leto, ko so ugotovili, da načrtovanje »nima smisla«. »Naši kratkoročni načrti so zelo 'natempirani' in do novega leta imamo kar veliko dela, dolgoročno pa nam je verjetno letošnje leto vsem dalo dobro lekcijo glede načrtovanja. Vsi trije smo letos lahko zelo ponosni na to, da bomo – kljub temu, da smo lahko vse načrte dobesedno »vrgli v smeti« – poslovno preživeli leto 2020, ne da bi morali koga odpustiti ali komu znižati plačo,« z nasmehom pove Urša Pučko.

»Naši načrti so takšni, ki se jih lahko držimo oziroma jih lahko uresničujemo: da bomo poskušali še naprej ohranjati ustvarjalno delovno okolje, kjer bomo verjeli v strokovnost in strateške in odlične tržne komunikacije. Da bomo poskušali še naprej delati z naročniki, ki nam zaupajo in nam prisluhnejo in da se bomo tudi mi trudili poslušati njih. Hkrati pa bomo poskušali slediti ciljem, o katerih je že prej govoril Blaž. Se pravi, če bomo ustvarjali relevantne tržne komunikacije za ljudi, ni razloga, da ne bi bili uspešni tudi kot agencija oziroma kot podjetje. Če bodo naši 'outputi' delovali, mislim da bo tudi podjetje delovalo. Na poti pa bomo poskušali ostati ljudje,« zaključi.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, oktober 2020, #472. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.