PRO PR: »Resnica vas vedno osvobodi«

Kot je ob začetku tridnevne konference PRO PR, ki se tokrat odvija v beograjskem hotelu Mona Plaza, povedal Danijel Koletić, predsednik njenega organizacijskega odbora, digitalna preobrazba ne spreminja le možnosti komuniciranja, temveč postavlja tudi vedno nove izzive v odnosih z mediji. »Transparentnost, lažne novice, umetna inteligenca in etika so poleg kibernetske varnosti izzivi, s katerimi se danes sooča stroka odnosov z javnostmi, ne le na nacionalni, temveč na svetovni ravni. Kreativnost je ključ do komunikacijskega uspeha, toda strokovnjaki za odnose z javnostmi, ki so bili in ostajajo najpomembnejši dejavnik upravljanja ugleda, lahko skupaj prispevajo k verodostojnosti s transparentnostjo in resničnostjo virov informacij,« je o tematiki konferenci, katere moto je »Nove smeri, novi izzivi«, povedal Koletić.

Med prvimi je na oder stopil britanski komunikacijski starosta Charles Skinner, član organizacijskega odbora, ki je opozoril na pereče družbene razmere, od vojn do epidemij: »Svetovni dogodki bolj kot kdaj koli prej vključujejo profesionalno komuniciranje. Dolžnost komunikacijske stroke je, da pri tem pomaga.« Pri tem je poudaril pet ključnih stebrov, na katerih morajo sloneti odnosi z javnostmi, in sicer so to integriteta, resnica, kreativnost, zaposlovanje in razvoj ljudi ter zaupanje.

Tehnologija vs. človeškost

Da živimo v stoletju stalnih kriz, je izpostavil tudi James Hewes, ki se je prav na konferenci PRO PR prvič javno predstavil kot novi direktor Združenja za odnose z javnostmi in komuniciranje (PRCA). V svetu, v katerem se nove tehnologije porajajo iz dneva v dan in je umetna inteligenca postala nova najbolj priljubljena krilatica, je izpostavil potrebo po človečnosti. »Tehnologija ne bo nikoli nadomestila naše človeškosti; to je naša največja konkurenčna prednost v primerjavi z njo,« je poudaril.

»Odnosi z javnostmi mladih ne privlačijo več«

V kakšni industriji pravzaprav delamo, se je uvodoma vprašal Borislav Miljanović, direktor srbske agencije za odnose z javnostmi Represent System. »Zaradi umetne inteligence bomo imeli manj dela, saj bo vplivala na 300 milijonov delovnih mest po vsem svetu,« je navedel podatek družbe Goldman Sachs in nadaljeval: »Za ustvarjanje vsebin bomo razpolagali z vse manjšimi proračuni, po drugi strani pa bodo ti večje za doseganje učinkovitosti, t. i. performance. Poleg tega bomo vse težje pritegovali mlade, saj naša stroka preprosto ni privlačna zanje. Soočamo pa se tudi z vse nižjo podporo javnosti, saj meni, da jim zgolj prodajamo meglo in napadamo njihova stališča.«

Kakšna znanja bodo torej strokovnjaki za odnose z javnostmi in marketing? Po ugotovitvi raziskave, ki so jo opravili, je na prvem mestu umetna inteligenca in vpeljava tehnologije, sledijo podatkovna analitika in interpretacija, krizno upravljanje in komuniciranje, vizualno ustvarjanje vsebin ter strategija upravljanja družbenih omrežij.

Prihodnost odnosov z javnostmi je po njegovih besedah torej tesno povezana z umetno inteligenco, ki lahko olajša delo komunikatorjev, poleg tega pa je izpostavil tudi pomen tesnejšega sodelovanja med odnosi z javnostmi in marketingom kot tudi še aktivnejše udejstvovanje na družbenih omrežjih, tudi v izogib morebitnim kriznim situacijam.

X je najboljši vir informacij za novinarje

Natan Edelsburg, glavni direktor za partnerstva v ameriškem podjetju Muck Rack, ki strokovnjakom za odnose z javnostmi nudi platformo, preko katere lahko navežejo stike z novinarji, pripravljajo poročila o dosegu njihovih objav, upravljajo tveganja in podobno, je predstavil izjemno zanimive izsledke raziskave, ki so jo opravili med več kot tisoč novinarji v ZDA. Med drugim je navedel, da je med vsemi družbenimi omrežji X oz. nekdanji Twitter, kljub temu, da imajo večinoma negativno mnenje o njem, še vedno najboljši vir informacij zanje. Sledijo Facebook, LinkedIn in Instagram, v veliko manjši meri pa YouTube in Reddit. Sicer pa najmanj zaupajo blogerjem in spletnim vplivnežem.

Komunikatorjem je svetoval tudi, kakšen bi bil na podlagi zbranih odgovorov popoln »pitch« novinarjem, ki na dan v povprečju prejmejo med 10 in 20 predlogov za članke in intervjuje. Kar 83 odstotkov novinarjev najraje vidi, če jim piarovci napišejo e-sporočilo (in jih ne kličejo po telefonu), pa še to naj ne bo predolgo in naj obsega do največ 200 besed. Večini je vseeno, kdaj jim pošljejo predlog za objavo, tisti, ki jim je mar za to, pa najraje vidijo, da bi bilo to ob ponedeljkih, na druge dneve pa pred 12. uro. Le dobra polovica si jih želi, da jim po poslanem sporočilu pošljejo še »opomnik«, če že, pa naj bo to v treh do sedmih dneh po prvotnem sporočilu.

Odnosi z javnostmi in marketing – ljubezensko-sovražni odnos

O tem, kako naj odnosi z javnostmi in marketing sodelujejo, da bodo dosegli kar največji ugled blagovne znamke v očeh javnosti, so se pogovarjali na okrogli mizi, s katerimi se je končal prvi dan konference. Vodila jo je Simona Kruhar Gaberšček, glavna in odgovorna urednica Marketing magazina, na njej pa so sodelovali Jelena Šarenac, vodja korporativnega komuniciranja za regijo Adria pri Henklu Srbija, Marija Kojčić, vodja oddelka za odnose z javnostmi pri Lidlu Srbija, Ranko Jelača, direktor marketinga za regijo LESE cone v skupini Lactalis, in Boris Zatezalo, vodja prodaje Metinih platform za Hrvaško pri Httpoolu. (Več o tem si boste lahko prebrali v tiskani izdaji MM-a, ki izide konec marca, op. p.)