Projekt »Okvir pomoči«: Pot do dobrega poslovnega rezultata je skozi družbeno koristne projekte slajša

Ideja za projekt je vzniknila med vsesplošno spomladansko negotovostjo, ki jo je povzročila pandemija, v NLB pa so ponosni na to, da gre za enega od redkih projektov, ki dobro pokrijejo trikotnik »blagovna znamka-prodaja-trajnostno delovanje«. »Vsi člani ekipe, tako pri nas kot v agenciji Internavti, smo čutili, da ima ideja pravi X faktor, in razvoj koncepta v dolgoročnejšo trajnostno platformo se je ponujal kar sam od sebe. Ko smo čakali na prijave podjetnikov, smo bili precej nestrpni. To je namreč neposreden pokazatelj tega, v katero vas je segel naš glas. Odziv nas je presenetil, saj so bila zaradi negotovih časov naša pričakovanja bolj skromna,« začetke opisuje Manja Gradišek, vodja tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v NLB. V Sloveniji se je prijavilo 170 podjetij, od tega so jih izbrali 83. Največ – četrtina podjetij – je bila iz storitvene dejavnosti, slaba petina iz turizma, po deset odstotkov pa iz trgovine in kmetijstva.

»Projekt je prvi regijski trajnostni projekt oziroma ena od prvih aktivnosti naše banke, ki intenzivno naslavljajo okoljsko in trajnostno vlogo na vseh trgih regije Jugovzhodne Evrope, kjer deluje NLB Skupina. Podprli smo podjetja, ki so tu doma, ki delujejo lokalno ali regionalno, ki tu ustvarjajo in razumejo svojo družbeno vlogo, kot jo razumemo in izpolnjujemo v NLB Skupini,« pravi Manja Gradišek, vodja tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v NLB.

Prvi regijski trajnostni projekt

Projekt Okvir pomoči so uspešno prenesli še na druge trge, kjer deluje NLB Skupina, saj se podjetja in gospodarstvo tudi tam spoprijemajo z enakimi izzivi kot pri nas. Da ima projekt regijski potencial, so vedeli že od samega začetka. Takoj, ko so imeli idejo razdelano do te mere, da so bili jasni vsi koraki, stroški in časovnica za izvedbo, so zato vključili kolege iz članic NLB Skupine. »Najprej smo začeli v Sloveniji, potem pa postopoma še povsod drugje. Zlahka zaključimo, da smo imeli po vsej regiji naravnost izvrstne odzive – med 701 prijavljenim podjetjem v celotni regiji smo jih izbrali kar 280,« pravi Manja Gradišek.

Zdaj, ko je prva faza projekta zaključena na skoraj vseh njihovih tržiščih, so veseli odličnih poslovnih rezultatov, še bolj pa pozitivnih odzivov strank, ki so bile vključene v to zgodbo. »To je tista dodana vrednost tovrstnih projektov, ki prinese posebno zadovoljstvo in ti požene kri po žilah. Saj vemo, da je končni cilj marketinških akcij poslovni rezultat, pa vendar je pot do tega skozi trajnostne projekte slajša. Ponosni smo tudi na pohvale kolegov iz marketinških krogov. Če ti nekdo na vodilnem položaju v marketinških vodah reče, da mu je žal, da se tega ni sam spomnil, potem veš, da je bil projekt res odličen, od ideje do izvedbe. In tudi dejstvo, da smo s tem spodbudili druge, konkurenčne banke v regiji k podobnim projektom, kaže, da z izvajanjem trajnostnih aktivnosti širimo pozitiven vpliv v panogi,« so ponosni.

Primer dobre prakse

»Okvir pomoči« je po besedah sogovornice primer dobre prakse uspešnega vsestranskega sodelovanja z interno javnostjo, poslovnimi strankami, kreativno agencijo (Internavti), medijsko agencijo (Media Publikum) in partnerji (POP TV, Europlakat, Mastercard) ter podporniki projekta (Finance). »Poleg malim podjetnikom smo tako z vložkom v oglaševanje, ki smo ga namenili tako promociji projekta kot seveda oglasom izbranih podjetnikov, pomagali tudi medijem. V Sloveniji smo glede na rezultate s kombinacijo različnih kanalov – televizija, digitalni kanali, tisk in zunanje oglaševanje – dosegli kar 99 odstotkov ciljne skupine. Projekt je pozitivno vplival na želene atribute blagovne znamke, povečal zaupanje v banko, poglobil odnose med našimi poslovnimi skrbniki in strankami ter pozitivno vplival na interno klimo,« našteva Gradiškova, ki pravi, da bodo v prihodnje s projektom še nadaljevali in tako pomagali novim malim podjetnikom. #OkvirPomoči postaja trajnostna platforma, ki ga bodo razširili tudi na ostala področja delovanja banke, kjer delujejo skladno z načeli trajnostnega razvoja: na projekt »Šport mladim«, kjer vlagajo v mlade športnike, na projekt reševanja stanovanjskega problema pri mladih, ki je trenutno v teku, kjer bodo 100 mladim družinam, ki bodo v NLB vzele stanovanjski kredit, povrnili tri mesečne obroke, in na projekt Muzeja bančništva Slovenije – Bankarium, kjer so povabili podjetnike k ustvarjanju izdelkov za prodajo v muzejski trgovini.

Zadovoljni tudi sodelujoči in partnerji

Da je »Okvir pomoči« edinstven projekt, se strinjajo tudi sodelujoči in partnerji. »Analize preteklih globalnih kriz so jasno pokazale, da podjetja, ki oglašujejo v krizi, izidejo iz nje bistveno močnejša kot njihova konkurenca. Tudi po končani krizi zaznajo dvig prodaje in tržnega deleža. To je dokaz, da je sam odziv na oglaševanje v času krize večji kot pa v bolj stabilnih časih. »Okvir pomoči«, ki ga je kot priložnost v spremenjenih gospodarskih razmerah prepoznal naš partner NLB, je edinstven projekt za slovenska mala in srednja podjetja z dolgoročnim učinkom. Vesel sem, da smo z njim dokazali, da moči oglaševanja ne gre podcenjevati, in uokvirili podjetnike v soju žarometov,« pravi Aleš Muhič, direktor trženja na Pro Plusu.

Zadovoljni so tudi pri Europlakatu. »Verjamemo, da je projekt dosegel svoj namen in da je akcija pripomogla k hitrejšemu okrevanju malih podjetnikov. Zadovoljni smo, da so tudi z našo pomočjo preverili moč oglaševanja. Z našimi plakatnimi mesti so bili še posebej dobro opazni v lokalnem okolju. To je tudi ena od glavnih prednosti našega medija za manjše, lokalne ponudnike, saj svoje občinstvo lahko nagovorijo točno tam, kjer želijo. Ker z našimi plakatnimi mesti pokrivamo vso Slovenijo, omogočamo tudi nacionalni doseg,« je za MM povedal direktor trženja, Urban Korenjak.

»Tega si sami ne bi mogli privoščiti«

Mitja Šibila iz Čebelarstva Šibila je eden od tistih podjetnikov, ki so se odločili »izkoristiti« obliko pomoči, ki jo je ponudila NLB s partnerji. Pravi, da ga je ta poteza zelo presenetila, saj takšne oblike pomoči (razen v kakšnem razpisu ministrstva) niso bili vajeni. »Sprva tudi nisem verjel, da bi se kaj takega res lahko zgodilo – da bi nam nekdo omogočil brezplačno promocijo na plakatih, v lokalnem časopisu ali celo na televiziji. Ker pa rad preizkušam nove stvari, sem se odločil, da se prijavim,« pravi.

Vse skupaj se je nato zgodilo zelo hitro in kar naenkrat so že pripravljali gradiva in besedilo za oglase. Priznava, da si takšnega oglaševanja sami ne bi mogli privoščiti, pa čeprav so med večjimi slovenskimi čebelarji in imajo v lasti skoraj 400 čebeljih družin. »Mislim, da je ta poteza NLB dokaz, kako pomembno je partnersko sodelovanje, da so vredni zaupanja in da lahko računamo na njihovo pomoč tudi v težkih trenutkih. Nad takšno obliko pomoči smo bili zelo pozitivno presenečeni, prav tako pa tudi nad samo izvedbo akcije in če bi se situacija ponovila, bi se brez oklevanja zopet prijavili. Za nas je bila to prva tako velika promocija, za kar smo zelo hvaležni NLB in partnerjem, ki so nam omogočili nepozabno izkušnjo,« pravi Mitja Šibila.

V Čebelarstvu Šibila so se leta 2018 odločili za ustanovitev lastne blagovne znamke aromatičnega medu Aromellis in veseli so, da so v okviru projekta dobili edinstveno priložnost, da so lahko svojo blagovno znamko predstavili širši javnosti.

Tudi Marina Marič, ki je v Prekmurje pripeljala sladoledne rolice, se strinja, da je največja prednost takšnega projekta, da si manjša podjetja ne bi mogla privoščiti oglaševanja v tako velikem obsegu. »S takšnim oglaševanjem je za moj izdelek izvedel dosti večji krog ljudi kot bi sicer, hkrati se je s tem povečala naša prepoznavnost, pa tudi povpraševanje za ponudbo našega izdelka na zasebnih zabavah, kar je bil tudi eden od mojih glavnih namenov,« pravi.

»V tistih manj prijetnih časih je bila edinstvena izkušnja in nepozaben občutek, ko sem zagledala svoje sladoledne rolice na velikem plakatu. To, da so me med prijavljenimi izbrali, pomeni, da je moj izdelek ljudem zanimiv in to mi veliko pomeni,« pravi Marina Marič.

»V NLB vidimo pravega prijatelja«

Na kmetiji Kolenko pravijo, da v težkih časih spoznaš pravega prijatelja in da v NLB vidijo prav to. »Poslovanje v času koronavirusa je drugačno. Znašli smo se v novih razmerah, ki postajajo standard tudi za vnaprejšnje poslovanje. Gospodarske posledice so ogromne, okrevanje se ne bo zgodilo z danes na jutri. Zaradi teh dejstev nam je bil projekt #okvirpomoči našega dolgoletnega partnerja NLB v veliko pomoč. Podprli so naše podjetje, kjer ustvarjamo v domačem okolju, zaposlujemo domače ljudi in razumemo družbeno in trajnostno vlogo kmetijskega podjetništva v našem okolju. V tem obdobju smo dobili celovito pomoč NLB-ja pri našem poslovanju. Smo na prvi stopnici okrevanja in čeprav je pot še dolga, z optimizmom gledamo v prihodnost, saj vemo, da imamo pravega partnerja, ki bo skrbel in poskrbel za naše nemoteno poslovanje. Pred nami je čas, ki nam bo prinesel nove izzive in pri tem je pomembno, da znamo ostati povezani, da bomo lahko vnovčili vse svoje potenciale,« pravi Matej Kolenko, lastnik kmetije Kolenko.

»Smo na prvi stopnici okrevanja in čeprav je pot še dolga, z optimizmom gledamo v prihodnost, saj vemo, da imamo v NLB pravega partnerja, ki bo skrbel in poskrbel za naše nemoteno poslovanje,« pravi Matej Kolenko, lastnik kmetije Kolenko. (Foto: Jani Ugrin)

»Tovrstna pomoč podjetjem je več kot dobrodošla«

Tudi v podjetju Evino so se zelo razveselili razpisa v okviru projekta #OkvirPomoci. »Glede na to, da poslujemo v panogi, ki jo je »lockdown« popolnoma zaustavil in ki še danes najtežje in najpočasneje okreva, je tovrstna pomoč podjetjem več kot dobrodošla. Sodelovanje nam je namreč omogočilo dodatno oglaševanje pri predstavitvi vinoteke Evino in spletne vinoteke www.eVino.si, kar je v danih razmerah ključnega pomena za naše poslovanje. Celotna izkušnja sodelovanja pri projektu #OkvirPomoci je bila odlična. Ekipa, s katero smo sodelovali in komunicirali, je bila strokovna in zelo odzivna, hkrati pa so nas maksimalno podprli tako pri pripravi gradiv kot tudi realizaciji zastavljenega projekta, za kar se jim na tem mestu še enkrat zahvaljujemo,« pravi Gašper Čarman, direktor Evina.