Samosvoj vinar, ki ne sledi tržnim smernicam

Uroš Jakončič pravi, da se je z vinarstvom »bolj uradno« začel ukvarjati leta 2006, pred tem pa se je učil na majhnih količinah oziroma na nekaj sodih vina v majhni kleti, bolj podobni garaži. »Učil sem se, dokler se nisem prepričal v lastno sposobnost pridelave vina, seveda po svojem okusu. Nato sem spoznal sedanjega oblikovalca Boštjana Botasa Kendo iz studia Botas in po pogovoru z njim sva glede oblikovanja in poimenovanja blagovne znamke prišla do imena Iaquin,« pripoveduje. Ime sta zasnovala kot izpeljanko iz priimka Jakončič; torej jak, spremenjeno v iaq, nato so dodali še dodali besedo vino, skrajšano na vin. Iz jak-vin je torej nastala skovanka iaq-uin in tako je prišlo do imena blagovne znamke.

Samosvoj vinar

Če njegovo ime vtipkate v iskalnik Google, bo med prvimi zadetki članek iz Dnevnika, v katerem že takoj na začetku piše: »Uroš Jakončič velja za enega bolj samosvojih vinarjev v Goriških brdih.« Na vprašanje, zakaj samosvoj, Uroš Jakončič odgovori, da verjetno zato, ker se ne poslužuje klasičnih tržnih smernic pridelave in prodaje vina. »Sicer pa menim, da je vsak butični vinar na nek način samosvoj, to je tudi eden od razlogov, da postanejo vina butičnih vinarjev avtentična,« meni.

Obeta se eden najboljših letnikov

Blagovna znamka Iaquin je bila sprva najbolj znana po vrsti dolan (bivši tokaj). »To je seveda naše fantazijsko ime, kajti kot vaši bralci verjetno vedo, so ime tokaj zaščitili Madžari in se ga ne sme več uporabljati. Zdaj, po šestnajstih letih dela in izkušenj, menim, da nismo več toliko znani le po dolanu, ampak tudi po drugih vrstah – po malvaziji, merlotu, cabernet sauvignonu in rdeči zvrsti,« pravi Uroš Jakončič, ki pa doda, da njegovo najljubše vino ostaja dolan oz. tokaj, saj ta sorta po njegovem mnenju izraža pravo vrednost teritorija. Pove še, da bo letnik 2021 verjetno eden od najboljših letnikov zadnjih petnajstih let, »a za dokončen odgovor na vprašanje, kakšna bo letošnja letina, bo treba še nekoliko počakati. Znano bo nekje do konca novembra oziroma po martinovem.«

V Hiši Iaquin so bili sprva najbolj znani po vrsti dolan (bivši tokaj), ki je tudi najljubše vino Uroša Jakončiča.

Ko svoj pridelek lahko tržiš kar na svojem dvorišču ...

Že leta 2006 je začel razmišljati, da bi svojo dejavnost dopolnil z udejstvovanjem v turizmu, kar se je zgodilo štiri leta pozneje. »To je bilo leta 2010, kar sovpada z uradno prodajo vina. Takrat namreč nisem imel na voljo degustacijske sobe, v kateri bi predstavil naša vina turistom ki so prihajali v Brda, ob pomanjkanju sob v regiji pa sem se nato odločil za gradnjo kompleksa nove kleti, degustacijske sobe in seveda sob za prenočitev,« pravi.

Po njegovem mnenju je prednost takšnega objekta v tem, da svoj pridelek lahko tržiš kar na svojem dvorišču, poleg tega pa se ti ni potrebno toliko obremenjevati s prodajo in promocijo na svetovnem tržišču. »Seveda pa je pomembno, da stranki oziroma gostu nudiš neko celoto, kot sta omenjena degustacija vin, hrana in seveda nočitev, ne nazadnje pa še sprostitev v naravi,« pove. Med njihovimi gosti je po epidemiji koronavirusa kar 70 odstotkov domačih (prej je bilo ravno obratno), v svojih namestitvah pa z veseljem sprejmejo vse, ki želijo uživati v vsem, kar ponujajo Brda. 

Leta 2010 so svojo dejavnost dopolnili z udejstvovanjem v turizmu. Kot pravi Uroš Jakončič, je pomembno, da stranki oziroma gostu nudiš neko celoto, kot so degustacija vin, hrana, nočitev in sprostitev v naravi. 

V toplejših mesecih se gostje lahko sprostijo in nazdravijo tudi ob bazenu.

Članek je bil objavljen v jesenski prilogi SaMMozavestno, ki jo lahko prelistate tu.