Stoletje in pol Tobačne Ljubljana

Po njihovem mnenju je ključ do uspeha vlaganje v razvoj blagovnih znamk in zadovoljstvo zaposlenih, ki jim od nekdaj pomeni največ, saj verjamejo, da je vsak, ki dela v Tobačni, lahko ponosen na svoje podjetje.

13. marca 1871 je v stari rafineriji sladkorja na Poljanski cesti ob Ljubljanici začelo delovati podjetje K. und K. Haupt Tabak Fabrik Laibach, ki ga je ustanovila Centralna direktiva Tobačnih tovarn Dunaj. Začeli so s proizvodnjo cigar in se že naslednje leto preselili v nove tovarniške prostore ob Tržaški cesti. Takrat je ljubljanska Tobačna tovarna postala tretja največja med tridesetimi tovarnami v avstrijskem delu monarhije, poleg ročno izdelanih cigar pa so izdelovali tudi pipni tobak, nosljanec, tobak za žvečenje in tobačni izvleček (prvo cigareto so izdelali šele pozneje, leta 1877). Tri leta pozneje je Tobačna v proizvodnjo vpeljala prvi stroj in od takrat lahko sledimo nenehnim tehnološkim inovacijam – tako v proizvodnji kot tudi v drugih poslovnih funkcijah podjetja.

Ljubljanska rafinerija sladkorja, kjer so leta 1871 začeli s proizvodnjo cigar.

Po drugi svetovni vojni je Tobačna tovarna postala podjetje splošnega državnega pomena, leta 1957 pa je kot prva v tem delu Evrope uvedla v svojo proizvodnjo stroje za spajanje cigaret s filtrom, kar je bila za tisti čas revolucionarna inovacija. Na trg so prišle cigarete, ki so se skozi čas zapisale v zgodovino kot najbolj priljubljena cigareta več generacij.

V 80-ih letih prejšnjega stoletja so postavili poslovni model z lastnim distributerjem in lastno maloprodajo, ki sta še danes zelo uspešni podjetji, Tobačna Grosist in Tobačna 3DVA.

22. januarja 1990 se je Tobačna tovarna Ljubljana preimenovala v Tobačno Ljubljana, leto pozneje pa sta delež v Tobačni Ljubljana kupili tudi dve mednarodni korporaciji: Reemtsma Cigarettenfabriken GmbH iz Hamburga in Seita, Societe Nationale d' Exploitation Industrielle des Tabacs et Alumettes iz Pariza. Bili so prvo podjetje v samostojni Sloveniji, ki je našlo strateškega partnerja in lastnika v tujini, kar jim je omogočilo obogatitev portfelja in jih konkurenčno okrepilo. Leta 1999 je Tobačna Ljubljana kupila Tutunski Kombinat Skopje, eno od treh makedonskih podjetij za izdelavo cigaret, leta 2001 pa je Reemtsma z odkupom poslovnega deleža Seite postala lastnica 76,5-odstotnega deleža v Tobačni Ljubljana.

Leta 2002 je družba Imperial Tobacco kupila 90,01 odstotka delnic Reemtsme in postala njen večinski lastnik, s tem pa tudi večinski lastnik Tobačne Ljubljana. Maja 2004 so v Tobačni Ljubljana ukinili proizvodnjo cigaret, prodajne in marketinške aktivnosti pa ostajajo. Leta 2016 se je Imperial Tobacco, zaradi strateške širitve poslovanja, preimenoval v Imperial Brands.

Kot pravijo, so imele različne poslovne kulture svojevrsten vpliv na podjetje – nemška je bila osredotočena na podrobnosti, francoska nekoliko ovita v ležernost, ki pa je vendarle zahtevala natančen razmislek o vsakem detajlu, za angleško pa je, kljub temu, da nima specifičnih podrobnosti, značilna velika mera lokalne odgovornosti za rezultate. 

Kompleks Tobačne na Viču je verjetno stavba, ki jo pozna prav vsak Ljubljančan, saj zaznamuje podobo Ljubljane. Še zanimivost: delavke, zaposlene v Tobačni, so si za kompleksom tovarne začele postavljati hiše in tako se je sčasoma razvila Rožna dolina.

Vedno napredni

V Tobačni Ljubljana so ponosni na to, da so bili od vsega začetka posebno, napredno podjetje. Poleg tega, da so v tem delu Evrope prvi začeli z industrializacijo, je bilo za tisti čas nekaj posebnega tudi dejstvo, da so bile v tovarni zaposlene večinoma ženske. Cigararice ali tobakarice, kot so imenovali tobačne delavke, so imele že zelo zgodaj več socialnih pravic (npr. do bolniške odsotnosti, dopusta, pokojnine) kot delavci v drugih vejah industrije, že pred prvo svetovno vojno pa sta bila v okviru tovarne vzpostavljena tudi lasten vrtec in delavska knjižnica.

Ročno zavijanje cigar.

Še danes vodstvo v podjetju trdno verjame, da je vsak posameznik ključen za uspeh celotnega podjetja. »Zavzetost za doseganje rezultatov, prevzemanje odgovornosti, kultura sprejemanja napak, strokovnost, ekipno delo in pozitiven odnos do sprememb. Skupaj se učimo, rastemo, gradimo, to je naša kultura, na katero smo lahko ponosni,« je zadovoljen direktor Tomaž Maver in doda, da so ponosni na prejeta priznanja, med njimi sta že tri leta zapored uvrstitev med finaliste projekta Zlata nit in pa prejem certifikata Top Employer.

Naslednja generacija izdelkov

Na poslovnem področju se nenehno trudijo za inovacije, predvsem v smeri zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, npr. bolj kompakten filter, papirček, ki prepušča manj vonja po dimu, in seveda zagotavljanje skladnosti izdelka z zakonodajo, npr. zmanjšana vrednost emisij. »Danes na globalni ravni razvijamo naslednjo generacijo izdelkov, to so e-cigarete, tobak za segrevanje in nikotinske vrečke. Potrošniki si želijo izdelka, ki bi jim zagotavljal uporabniško izkušnjo, podobno kajenju, a z zmanjšanim tveganjem za zdravje. Raziskave, ki so trenutno na voljo, tako raziskave, ki jih financiramo sami kot tudi neodvisne raziskave, kažejo, da bi lahko bili našteti izdelki manj škodljivi kot klasične cigarete. Ob tem je potrebno omeniti, da dolgoročne, epidemiološke raziskave še niso na voljo, saj ti izdelki ne obstajajo dovolj dolgo, da bi se takšne raziskave lahko opravile,« pravijo v Tobačni Ljubljana.

Včasih je bila zakonodaja bolj liberalna

Kar zadeva oglaševanje izdelkov, povejo, da je bila tobačna zakonodaja nekoč mnogo bolj liberalna, kot je danes. »Naše marketinške akcije so bile včasih res posebne in odmevne. V tem obdobju smo organizirali ulično košarko, Ljubljano je obiskal svetovni prvak Formule 1 Mika Hakkinen, podprli smo reli Pariz-Dakar, organizirali smo legendarne zabave in projekte, ki so tudi prispevali k srebrni medalji Andraža Vehovarja na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti, in druge,« naštevajo.

Leta 2017, ko je v veljavo stopil Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), se je to spremenilo, saj je oglaševanje in komuniciranje s potrošniki odtlej prepovedano. »Dodatno so nam, z uvedbo enotne embalaže, vzeli še podobo naših blagovnih znamk. Komunicirali smo lahko do uvedbe ZOUTPI, pa še to le na prodajnih mestih, od 1. januarja 2020 pa ne morete več razlikovati naših izdelkov od konkurenčnih, saj je vsa embalaža enaka. Komunikacija je dovoljena le še s poslovnimi partnerji, pa še ta je zelo omejena,« povejo.

Posebna obeležitev 140. obletnice

Dolga leta so tudi podpirali in vlagali v slovensko kulturo – podpirali so ljubljanski filmski festival Liffe in Festival Ljubljana. Poskrbeli so tudi za ohranjanje kulturne dediščine in odprli Tobačni muzej. Tega je imela Tobačna Ljubljana v svoji lasti in tam so se vrstile predstavitve mladih umetnikov, ki so jih podpirali na začetku njihove poti (ko je zakonodaja to še dopuščala). »Te prireditve so bile dobro obiskane in ponosni smo bili na to, da smo podpirali kulturnike. Ob 140-letnici smo celotno muzejsko zbirko prenesli na MGML, prenovili stavbo in od takrat deluje muzej pod imenom Kulturni center Tobačna 001. V muzejskih prostorih seveda najdete stalno zbirko, nadaljujejo pa tudi z organizacijo raznih dogodkov,« pove Ana Ileršič, vodja korporativnih zadev za Slovenijo in Hrvaško.

Ob 140-letnici so celotno muzejsko zbirko prenesli na MGML, prenovili stavbo in od takrat deluje muzej pod imenom Kulturni center Tobačna 001.

Muzej so skupaj z Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane ustanovili že pred več kot 20 leti, a so ga ob 140-letnici prenovili. Nahaja se v prostorih, kjer so bile ob ustanovitvi Tobačne urejene kopalnice za delavce. Pred leti so prostor ustrezno uredili in vanj prenesli arhiv tovarne, za tem pa je upravljanje z arhivom in zbirko prevzel Mestni muzej Ljubljana. V muzeju so predmeti in gradiva, ki predstavljajo življenje tovarne in delavcev, z zbirko pa se ohranja spomin na bogato industrijsko dediščino Ljubljane in Slovenije. 

Nova podoba

Ob 150. obletnici so se odločili za novo podobo, ki so jo zasnovali v agenciji FABulatorij, nad sodelovanjem pa so navdušeni. »Za pripravo in izvedbo načrta smo jim dali na voljo res malo časa, a so se odlično izkazali s svojo odzivnostjo, domiselnostjo in profesionalnim odnosom. Smernice so bile relativno preproste, mislim, da smo jim pustili precej odprte roke glede priprave zasnove. Naše edino vodilo je bilo, da jo uskladimo s podobo naših lastnikov,« pravi Ana Ileršič.

Nov je tudi logotip. Ta je bil dolga leta enak in je ponazarjal stilizirano podobo njihovih izdelkov, ob prodaji Tobačne strateškim partnerjem Imperial Tobacco (zdaj Imperial Brands) iz Združenega kraljestva pa so ga spremenili, skladno s podobo novih lastnikov. Najnovejši logotip v zasnovi FABulatorija po njihovem mnenju odlično povzema globalno podobo, a je hkrati nadgrajen, da izžareva sodobnost, svežino in igrivost.

»Praznujmo veličastne trenutke skupaj«

V praznovanje obletnice so želeli vključiti svoje poslovne partnerje ter sodelavke in sodelavce. Ključno sporočilo, ki vse skupaj povezuje, so lokalizirali, zopet izhajajoč iz globalne komunikacije, in nastal je slogan »Praznujmo veličastne trenutke skupaj«. »Teh se je v 150-letnici nabralo kar nekaj,« pove Ileršičeva, ki izpostavi tudi virtualno praznovanje, h kateremu so sicer sprva pristopili z veliko skepse. »Nenehni komentarji so bili, kakšna škoda je, da praznovanje ne bo v živo, češ da v spletni obliki ne bo tako dobro, a smo bili na koncu tako organizatorji kot sodelavci presenečeni nad tem, kako dobro je izpadlo. Najbolj pa nas je razveselil odziv naših upokojencev, ki so nam po prejemu zahvale za njihovo delo pošiljali prav ganljive spomine o Tobačni in zahvale, da smo se spomnili tudi nanje,« še pove.

Odprti za nove izzive

Tomaž Maver sklene s prepričanjem, da Tobačna Ljubljana že od nekdaj predstavlja odličnost: »Imamo kakovostne izdelke globalnih in lokalnih blagovnih znamk, smo zanesljiv poslovni partner, ki namenja veliko pozornosti razvijanju in vzdrževanju odličnih poslovnih odnosov in, ne nazadnje, smo odličen delodajalec, kar potrjujejo tudi pridobljena priznanja. Zavedamo se, da le z zadovoljnimi sodelavkami in sodelavci, ob podpori naših poslovnih partnerjev, in s trženjem kakovostnih izdelkov, lahko dosegamo in presegamo zastavljene cilje. Tako smo ponosni na našo preteklost, uspešni danes in pripravljeni ter odprti za nove izzive v prihodnosti.«

Tomaž Maver, direktor Tobačne Ljubljana, pravi, da bodo v prihodnje nadaljevali z zagotavljanjem kakovostnih izdelkov odraslim potrošnikom, ki izbirajo njihove blagovne znamke. »Globalno razvijamo in tržimo izdelke, ki so manj škodljivi zdravju in vsekakor je ključen del naših načrtov, da jih v prihodnje ponudimo tudi na slovenskem tržišču in v regiji,« je med drugim povedal za MM.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, julij-avgust 2021, #481-482. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.