storklje
Aktualno

Štorklja gre na jug

V Elektru Ljubljana bodo letos predstavili tretje nadaljevanje projekta »Leti, leti štorklja«, kjer lahko spremljamo (navidezno) lahkotno, v resnici pa nevarno potovanje štorkelj v Afriko. S tem projektom ponazarjajo tudi svojo okoljevarstveno plat.

Pred tedni smo v članku »Zgodba o štorklji« pisali o tem, kako je Elektro Ljubljana prenovil celostno grafično podobo, v središču katere je štorklja. V okviru prenove pa nadaljujejo tudi s projektom »Leti, leti štorklja«, pri katerem Elektro Ljubljana intenzivno sodeluje z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Letos lahko že tretje leto preko naprav GPS spremljamo štorklje z njihovega območja na njihovi selitveni poti. Po besedah Kristine Sever, vodje službe za korporativno komuniciranje v Elektru Ljubljana, je družba s štorkljami povezana že več kot dvajset let. Sodelujejo pri njihovem obročkanju in prestavljanju gnezd, z izolacijo izpostavljenih delov infrastrukture pa ptice varujejo pred nesrečami. »Zato smo projekt opremljanja in sledenja štorkljam z napravami GPS, ki so ga predlagali v DOPPS, videli kot logično nadgradnjo. Štorklja je za nas tudi simbol, saj predstavlja našo skrb za okolje, v katerem delujemo. Zaradi vsega naštetega je od leta 2019 tudi v našem novem logotipu,« pojasnjuje Severjeva.

storklje1

Kjer so štorklje, so doma dobri ljudje

Namen projekta »Leti, leti štorklja« je ozaveščanje zaposlenih in širše javnosti o skrbi za naravo in okolje, v katerem delujejo. Čeprav za štorklje pomagajo skrbeti več kot dve desetletji, je prav ta projekt po besedah Severjeve bistveno prispeval k temu, da se zdaj tega zaveda vse več uporabnikov in tudi širša javnost. S projektom podpirajo tudi DOPPS-ov poziv »Kjer so štorklje, so doma dobri ljudje« prebivalcem Slovenije. Projekt je že od samega začetka po opažanjih Severjeve deležen izjemno pozitivnega odziva in je požel veliko zanimanja na družbenih omrežjih in v medijih. Najbolj napeto je po besedah sogovornice postalo, ko sta prvi štorklji, Srečko in Bela, zapustili svoj dom v Mateni na Ljubljanskem barju. Na interaktivnem zemljevidu na spletni strani Elektra Ljubljana smo lahko napeto spremljali vsak njun premik in vsak dan čakali na sveže podatke o njuni lokaciji. »Zgodba s Srečkom, ki je uspešno preletel Sredozemlje, nato pa žalostno končal, ker se je zapletel v plastično vrečko, je bila zelo odmevna,« se spominja sogovornica. V tem kontekstu opozarja na še eno od posledic neodgovornega ravnanja do okolja. Med drugim je navdihnila tudi mlado slovensko ilustratorko Katarino Šeme, ki je ustvarila strip o Srečkovi usodi in zanj prejela nagrado na vseevropskem likovnem natečaju Združenih narodov.  Naslednje leto so za opremljanje izbrali gnezdo v Bevkah, v katerem so bili trije mladiči, Čarli, Oto in Lola. Z ornitologi so prvič spremljali celoten zarod na njihovi prvi selitveni poti. »Njihova nesrečna usoda nam je pokazala, za kako tvegano in nevarno potovanje gre. Oto je izginil v Čadu, na območju, kjer je smrtnost belih štorkelj statistično zelo visoka. Čarli je bil ustreljen, našel ga je pastir kamel v Sudanu. Lola pa je poginila zaradi zlomljene noge, najverjetneje ob trku z vozilom.« Nesrečne konce potovanj štorkelj so vedno pospremili s strokovno razlago ornitologov iz DOPPS-a. »Tako je javnost žalostne novice sprejela z razumevanjem, hkrati pa je zgodba vsake od 'naših' štorkelj pomagala k širšemu razumevanju selitev, življenjskih navad te markantne vrste in razmer v posameznih delih sveta,« pojasnjuje sogovornica.

storklje4

Damijan Denac, direktor DOPPS, pri opremljanju štorkelj.

storklje2

Letošnji štorklji iz Zbur sta dobili ime Kiki in Riki. Predloge so najprej izbirali med zaposlenimi, nato pa je na Facebooku potekal izbor v sklopu nagradne igre.

Štorklje približati širši javnosti

Projekt se letos nadaljuje. V Elektru Ljubljana tudi letos pri tem sodelujejo z agencijo Yin+Young, ki je prispevala ime projekta, komunikacijsko podporo in pripadajoče vizualne podobe projekta. »Ker imamo radi izzive, ki nam omogočajo precej kreativne svobode, nam je projekt 'Leti, leti štorklja' zagotovo dal krila oziroma nam jih daje še danes, saj se že pripravljamo na tretje nadaljevanje sage o naših krilatih junakinjah. Verjamemo, da bomo tudi v tretje izvedeli veliko novega o teh izjemnih pticah,« so prepričani v agenciji. Kot pravijo, je bil brief precej jasen, saj projekt opredeljujejo kot samorazlagalen. »V bistvu nas je takoj pritegnil predvsem zaradi svojega naravovarstvenega poslanstva, ki spodbuja zavedanje o naši naravni dediščini in nam omogoča, da tako strokovna kot tudi širša javnost izve nova dejstva o štorkljah in njihovih selitvah. Tako projekt na dolgi rok ozavešča o pomembnosti ptic v našem okolju in ohranjanju njihovega habitata. Ne nazadnje pa se nam je zdela ideja, da štorklje na poti v Afriko opremiš z 'nahrbtniki' ter v živo spremljaš njihovo potovanje, precej 'nora'. V pozitivnem smislu, seveda. Zato smo pobudi Elektra Ljubljana z veseljem nadeli zgodbo, ki jo danes poznamo kot 'Leti, leti štorklja',« pripovedujejo v agenciji. Čeprav dogajanje v lanskem letu ni bilo najbolj spodbudno, v Elektru Ljubljana poudarjajo, da gre za dolgoročen projekt, ki bo prinesel pomemben uvid v potovanje in življenje štorkelj.

V prihodnje želijo opremiti tudi odraslo žival

Letos bomo lahko spremljali dva štorkljina mladiča, tokrat iz dolenjskih Zbur. »Predvidoma konec avgusta se bosta odpravila na pot in že zdaj držimo pesti, da bosta premagala vse ovire in se v Afriki pridružila štorklji Beli,« pravi Severjeva. V nadaljevanju projekta si želijo opremiti tudi odraslo štorkljo. »Mladiči namreč poletijo v Afriko prvo jesen po izvalitvi, potem pa tam ostanejo tri leta, preden se vrnejo nazaj v Slovenijo. Odrasle štorklje pa se vračajo vsako leto,« pojasnjuje. Sledenje po interaktivnem zemljevidu daje vpogled v potek poti, postanke, izbor smeri. Kot poudarja sogovornica, štorklje potujejo v Afriko po različnih selitvenih poteh. »Spremljanje štorkelj preko zaslona nas je na začetku navdajalo z občutkom lahkotnosti tega potovanja, a smo ob spremljanju različnih usod spoznali, da je selitev najbolj nevarno obdobje v njihovem življenju. Tako so štiri od petih opremljenih štorkelj žal nesrečno končale, smo pa za skoraj vse ugotovili vzrok nesreče.« Še vedno spremljajo potovanje štorklje Bele, ki se po dveh letih in več kot 34 tisoč prepotovanih kilometrih trenutno nahaja v bližini Kaira. Izsledki projekta bodo vključeni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA.

storklje3

 

Na posebnem spletnem mestu lahko na interaktivnem zemljevidu spremljate potovanje štorkelj.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, september 2021, #483. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji