Studio, kjer snujejo ideje s pomenom in idejam dajejo pomen

Studio 360 je družinsko podjetje, ki so ga pred 15 leti osnovali v Ljubljani. Nastal je z idejo povezovanja oziroma dopolnjevanja kreativnih veščin in izkušenj na področju snovanja fizičnega in digitalnega prostora. »Naš edini mejnik je odličnost v celotnem procesu ustvarjanja in realizacije. Naročnikov oziroma projektov ne delimo na velike in majhne, ampak na dobre in še boljše,« pravi Vladan Srdić, ki dodaja, da v Studiu 360 snujejo ideje s pomenom in idejam dajejo pomen. »To je stalnica, s katero se srečujemo že od samega začetka, saj se skozi čas spreminjajo in nadgrajujejo le tehnologija in komunikacijski kanali. Ponujamo celovite rešitve in svetovanje pri razvoju blagovnih znamk, storitev in izdelkov. Naša primarna naloga je prispevati k dodani vrednosti in prepoznavnosti znamk, jih pravilno pozicionirati ter jim vdihniti dostojno 'življenje' na povezanih področjih vizualnega, digitalnega in arhitekture.«

Specializirani so za oblikovanje celostnih grafičnih podob, označitvenih sistemov, informacijsko grafiko, embalažo, grafično in spletno oblikovanje ter storitve arhitekturnega projektiranja, oblikovanja notranje opreme, interierjev, razstav in dogodkov. Kot pravi Srdić, želijo za svoje poslovne partnerje doseči več z manj ter iz omejitev ustvarjati priložnosti – v virtualnem in fizičnem okolju.

Raznolikost naročnikov jih bogati

Srdić pravi, da je tisto, kar jih bogati, raznolikost naročnikov in storitvenih panog, znotraj katerih ustvarjajo. »Vsak projekt je izziv zase in ima lastno težo. Vedno nas je zanimalo delo na področju kulture in javnega interesa ter sodelovanje z drznimi, inovativnimi znamkami z jasno vizijo. Najbolj navdihujoči projekti so zagotovo takšni, ki omogočajo interakcijo funkcije, estetike in ideje v fizičnem in digitalnem okolju skozi kreativni ekosistem blagovnih znamk. Storitev 360, torej,« je odločen.

Med novejšimi projekti, ki jih še posebej izpostavlja, so celostna grafična podoba za SO3 Arhitekte, uporabniški vmesnik za računalniški program Studio Nova in začetek dela pri projektu prenove grafične podobe Slovenskega etnografskega muzeja. V lepem spominu mu je ostalo tudi sodelovanje z beograjsko gledališko skupino Torpedo, mednarodni projekt SEE-River, Festival Magdalena, delo s črnogorskim umetnikom Rambom Amadeusom, klavirskim duom Gorišek-Lazar Gorišek-Lazarjem, digitalnim strategom Lazarjem Džamićem, Mladino in drugimi.

Nagrade niso same sebi namen

Za svoje projekte so doslej prejeli približno petdeset domačih in mednarodnih nagrad. »Takoj po končanem študiju sem prejel najvišjo strokovno nagrado v Srbiji, zlati grifon, za oblikovanje plakata gledališke predstave 'Lari Tompson, tragedija jedne mladosti'. Isti dan sem dobil ponudbo za delo v takrat najboljši oglaševalski agenciji 'nove' Evrope – Sakanovem STB Saatchi & Saatchiju. Z veseljem se spominjam objave v knjigi D&AD Annual Book, kjer je bila na isti strani kot moj ovitek za zgoščenko Dva klavirja objavljena tudi embalaža albuma The Best of Massive Attack. V lepem spominu so mi ostali še naslovnica in intervju v reviji Graphis Magazin ter merit award Kluba umetniških direktorjev (ADC) New York,« našteva. Dodaja, da so nagrade resna profesionalna potrditev in dodatno gorivo, nikakor pa niso same sebi namen. »Če se pojavijo v pravem trenutku, lahko spremenijo življenje na bolje – sčasoma pa takšni občutki vseeno bledijo,« opaža.

Dobro izvedeni projekti govorijo sami zase

Srdić pravi, da svoje delo opravljajo z ljubeznijo in si prizadevajo, da bi tako tudi ostalo. »Če takšno prepričanje in strast uspemo deliti z naročnikom, je to najboljša popotnica za odličnost in končni rezultat, ki bi moral biti v skupnem interesu. Dobro izvedeni – oblikovni ali arhitekturni – projekti govorijo sami zase, o avtorjih in tudi o naročnikih. Nove izzive praviloma dobimo na podlagi že izvedenih projektov, referenc in priporočil. Govorice od ust do ust, torej,« se nasmehne. Lokalnim javnim ali zasebnim natečajem na področju grafičnega oblikovanja ali oglaševanja se izogibajo, saj menijo, da so pogoji pogosto nedostojni resnega dela in predstavljajo zgolj zapravljanje časa (na področju arhitekture je to bolje urejeno, pri tem doda sogovornik).

»V Sloveniji je na žalost še vedno veliko takšnih, ki ne cenijo znanja in talenta, ne razumejo kreativnega procesa ter pričakujejo čudeže čez noč. Kot država smo vpleteni v evropski in svetovni trg, ki je neizprosen in si želi odličnosti, presežkov in dodane vrednosti, ki jih v Sloveniji zagotovo premoremo. Močno verjamem, da je zagon kreativnih panog in tesnejše sodelovanje z domačo industrijo edina pot v prihodnost. Veliko agilnih blagovnih znamk in slovenskih start-upov je to že dokazalo,« pove.

Tuji naročniki so bolj izkušeni, razgledani in zelo spoštujejo kreativnost

Veliko sodelujejo s tujimi naročniki in, kot pravi Srdić, delo z njimi jih zelo veseli, saj je arena večja, profesionalni standardi in potreba po zanimivih rešitvah pa so višji. Tuji naročniki so po njihovem mnenju bolj izkušeni, razgledani in zelo spoštujejo kreativnost nasploh, saj se dobro zavedajo, kaj znamčenje pomeni za posel, ugled in prepoznavnost podjetja. »Brifi so natančni in odlično strukturirani, z druge strani pa se dopušča več svobode; iniciativa in argumentirani predlogi so vedno zaželeni. Pričakujejo odličnost, natančnost, izvirnost in pogum. Imeli smo zadovoljstvo sodelovati z naročniki iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Švedske in ZDA. Posebno zanimive projekte smo pripravili za zagonsko podjetje iz San Francisca, ki se ukvarja z inovativnimi rešitvami na področju avtomatizirane medicinske diagnostike v oblaku, in z dunajskim podjetjem, ki ima izjemno tehnološko platformo za korporativno poročanje,« našteva.

Blizu jim je tudi srbski trg, ki se od slovenskega na nek način razlikuje, a ne preveč. »Živimo v digitalni dobi – vsi vidijo in vedo vse v realnem času, iste multinacionalke so prisotne na obeh trgih. Zaradi tega je težko govoriti o večjih posebnostih obeh 'šol', saj ima na globalni ravni celotna stroka podobna izhodišča. Razlika je seveda v življenjskih navadah, občutljivosti in kupni moči prebivalstva ter velikosti trga, za katerega ustvarjamo komunikacijske rešitve. V Sloveniji je bolj razvita digitalna scena, morda ima malenkost več izobraževanj in konferenc, v Srbiji pa so močnejši tradicionalni mediji. 'Začimbe' so lahko lokalne – Martin Krpan vs. kraljević Marko, Dončić vs. Đoković ... Strategije, oblikovanje in marketinški prijemi pa ostajajo podobni,« meni Srdić.

Digitalni in fizični prostor sta logična celota

V Studiu 360 dojemajo digitalni in fizični prostor kot logično celoto, kar je organizacijsko, marketinško in finančno za njihove naročnike zelo koristno. »Kreativnost je najmočnejša kot mešanica različnih veščin, idej in pristopov, ki se med seboj dopolnjujejo. Storitve 360 zato uspešno kombinirajo oblikovanje interierja, arhitekturno projektiranje s svetovanjem, grafičnim in UI-oblikovanjem. S tem dosežemo vsebinsko in vizualno konsistenco ter projektom dodajamo čustveno in­­ funkcionalno vrednost. Označevanje javnih in komercialnih prostorov (ang. way-finding in signage design) je resna nišna panoga v tujini, kjer veliko gradijo in vlagajo, prostora za improvizacijo ali napake ni. Takšne naložbe potrebujejo nekaj več: lastno zgodbo, osebnost, pomen in interakcijo. Pravilno pozicioniranje, vsebina in njena vizualizacija so zato izjemnega pomena,« pravi Vladan Srdić, ki pravi, da bo vpliv kakovostnega oblikovanja na prihodost blagovnih znamk ter pomembnost znamčenja nasploh zagotovo velik. »Izvirni poslovni modeli in ideje so bolj pomembni kot kadar koli prej, orodja za njihovo oglaševanje pa vse bolj raznovrstna. Znamčenje ima pomembno vlogo v marketinških ekosistemih, saj je neka vrsta veznega tkiva med številnimi komunikacijskimi kanali. Prihodnost bo pripadla tistim, ki bodo znali povezovati različne svetove na doslej še ne videne načine in s tem ustvarjati disruptivne tržne niše oziroma storitve. V Studiu 360 želimo biti del takšnih zgodb,« zaključi.

Oblikovanje interierja in celostne grafične podobe za Inštitut za dermatologijo v Ljubljani.  (Foto: Miran Kambič, Studio 360)

Oblikovanje plakata in ilustracija »Mile End«, »Delo«, »Commonications« (naročniki: Detour East Films iz Londona, Zavod za besede in misli, Studio 360)

Oblikovanje knjige, plakata in ilustracij za projekt »Cvetličarna v hiši cvetja« (naročnik: GIZ, Deutsche Gesellschaft fur Internationale Zusammenarbeit, Beograd).  

Oblikovanje embalaže in ilustracija projekta »Haiku 2 Music« (naročnik: Poetrio).

Oblikovanje usmerjevalnega sistema in ilustracija za projekt »E-parking Trg republike«  (naročnik: BSL).

Oblikovanje oglasa za projekta »Klavir« in »Diplomacija« (naročnika: Studio 360 in Mladina).

Oblikovanje logotipa za projekt »Heaviside« (naročnik: Heaviside, San Francisco).

Oblikovanje usmerjevalnega sistema, kataloga in celostne grafične podobe za Medgeneracijski center Bistrica (naročnik: IMP).

Oblikovanje celostne grafične podobe in publikacij »SEE River« (naročnik: Posoški razvojni center, Inštitut za vode RS).

Natečajni predlog celostne grafčne podobe za Festival Ljubljana (naročnik: Mayer McCann).

UI-oblikovanje spletne trgovine JSP (naročnik: JSP Fashion).

Oblikovanje spletne strani za projekt »UMNA« (naročnik: Nastja Mulej).

Studio 360 je doslej med drugim prejel nagrade Kluba umetniških direktorjev New Tork (ADC NY), D&AD, ED Awards, Nagoya Design Do, Zlati boben, Ad Stars, TIGDA, Grifon in Brumen, njihova dela pa so bila objavljena v več kot stotih uglednih strokovnih časopisih, knjigah in na spletnih portalih (Graphis, Lürzer's Archive, Taschen, Novum, Print, Deezen, Wallpaper, PIE Books). Predstavili so se na 60-ih skupinskih in sedmih samostojnih razstavah, nemška založniška hiša Taschen jih je uvrstila med 100 najboljših kreativnih studiov sveta, ameriški Graphis Magazine pa jim je posvetil celo naslovnico revije.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, oktober 2020, #472. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.