Ustvarjati boljši svet

Že leta 2013 so svoje projekte, ki so potekali in še potekajo po različnih področjih znotraj podjetja, od kadrov, komuniciranja in nabave do gradnje in logistike združili pod krovno trajnostno pobudo »Ustvarimo boljši svet«. Želeli so oblikovati poziv k premiku, k aktivaciji, k temu, da je potrebno za boljši svet nekaj narediti, ga proaktivno ustvarjati. Pri tem seveda v prvi vrsti mislijo na svoje podjetje, a k premikanju sveta na bolje pozivajo celotno družbo. Kot pravi Tina Cipot, je pobuda zasnovana na petih ključnih stebrih: okolje, družba, zaposleni, ponudba in poslovni partnerji. Znotraj teh stebrov oblikujejo projekte, zaveze in usmeritve, s katerimi želijo na vseh ravneh poslovanja v sodelovanju s številnimi deležniki oblikovati svoje poslovanje v bolj trajnostno, uravnoteženo.

»Zakaj poziv k proaktivnosti? Že nekaj let izvajamo raziskavo o družbeni odgovornosti, o tem, kako jo Slovenci razumemo, kako pomembna se nam zdi in koliko jim je to pomembno pri podjetjih. Leta 2017 smo v raziskavi prvič vprašali, koliko menijo, da imajo posamezniki moči ali vpliva spremeniti svet na bolje. Vprašanje smo lani ponovili. Pokazalo se je, da skoraj četrtina vprašanih meni, da posameznik nima moči, da bi svet spremenil v njegovo boljšo različico. Zato je eden od ciljev pobude 'Ustvarimo boljši svet' tudi ozavestiti, da je pri ustvarjanju boljšega sveta pomemben prispevek vsakega posameznika,« pravi sogovornica, ki verjame, da majhni koraki, če jih ustvari množica ljudi, vodijo do velikih sprememb v družbi.

V Lidlu Slovenija menijo, da se tega pogosto ne zavedamo in tudi zato se pri ljudeh porajajo občutki »nemoči«, ki jih je zaznala omenjena raziskava. Obenem je »Ustvarimo boljši svet« zaveza podjetja, da trajnostne prakse vključuje v svoje poslovanje in proaktivno oblikuje ukrepe in programe, ki želijo ustvarjati boljšo prihodnost za vse.

Prvi, ki so iz prodaje umaknili plastične vrečke

Ponosni so na številne dosežke preteklih let in na to, da so velikokrat naredili tudi kakšen korak, za katerega je marsikdo menil, da ni izvedljiv. Pa so dokazali nasprotno. Med odmevnejšimi aktivnostmi Cipotova izpostavlja slovo od plastičnih vrečk, ko so poleti 2018 kot prvi trgovec v Sloveniji v celoti iz prodaje umaknili plastične vrečke. Proaktivno se na vseh ravneh, od sistematičnega preprečevanja do ozaveščanja, ukvarjajo z zavržki hrane. Leta 2017 so opustili prodajo svežih jajc iz baterijske reje in prešli na minimalni standard hlevske reje, dve leti pozneje so umaknili tudi jajca iz baterijske reje v izdelkih lastnih blagovnih znamk. Leta 2019 so iz prodaje umaknili pirotehniko, čemur je sledilo še nekaj trgovcev.

Trajnostno so usmerjeni tudi pri gradnji – za novi logistični center v Arji vasi, ki so ga odprli jeseni 2018 in je eden najsodobnejših v Evropi, so pridobili tudi certifikat za trajnostno gradnjo Leed Gold, vse njihove nepremičnine pa nosijo certifikat ISO 500001 za energetsko učinkovitost. Še več trajnostnih pobud poteka na mednarodni ravni: sistematično zmanjševanje uporabe plastike s projektom REset Plastic, oblikovanje trajnostnih nabavnih verig, vpeljava certificiranih surovin iz trajnostnih virov (Fairtrade, Cotton Made in Africa), številne zaveze na področju skrbi za ozaveščeno prehrano in podobno.

Oblikovali so tudi nabor izdelkov »Zdravko Lidl priporoča«, s katerimi s pomočjo Lidlove maskote za uravnotežen način življenja predstavljajo prehranske prednosti različnih izdelkov, ki so na voljo v njihovih trgovinah. Leta 2018 so uvedli tudi lastno blagovno znamko Naše nam paše, da še bolj poudarijo zavezo k sodelovanju s slovenskimi dobavitelji, ki jo lahko kupci prepoznajo že po embalaži. S svojimi dejanji želijo torej na vseh ravneh dodati svoj del k ustvarjanju boljšega sveta in k temu spodbujajo tudi druge.

Za čim manj zavržene hrane

Med navedenimi projekti so tudi takšni, ki so Tini Cipot še posebej pri srcu. Poleg zaveze, da zmanjšujejo plastiko v svojem poslovanju (do leta 2025 bodo zmanjšali porabo plastike za 20 %) in že tradicionalne podpore slovenskim športnikom invalidom, ji je najbolj ljuba aktivnost preprečevanje zavržkov hrane, ki se ga lotevajo celostno. »V podjetju optimiziramo naročanje blaga in tako skrbimo, da je izdelkov, ki bi jim potekel rok, v naših trgovinah čim manj, veliko pa delamo tudi na ozaveščanju javnosti. Zadnje čase se je veliko pisalo o statistikah, pa vendar naj poudarim – kar 140 tisoč ton hrane vržemo stran gospodinjstva. S projektom »Hrana ni za tjavendan«, ki ga izvajamo s programom Ekošola, o zavrženi hrani že od leta 2015 ozaveščamo najmlajše v izobraževalnih ustanovah. Letos pa smo skupaj z Ekošolo in partnerji, Ekologi brez meja in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter podjetjem TAM-TAM podali tudi pobudo za prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki smo ga obeležili 24. aprila. Na družinski literarni natečaj za najboljše zgodbe brez zavržene hrane smo prejeli 240 zgodb in jih med njimi izbrali pet, ki so jih ilustrirali slovenski ilustratorji. Iz tega so potem nastali plakati, ki so po vsej Sloveniji opominjali na zavrženo hrano in vabili k udeležbi na prej omenjenem dnevu,« navaja.  

Obenem vsak dan v sodelovanju z Zvezo Lions Slovenije in drugimi humanitarnimi organizacijami donirajo hrano pred iztekom roka trajanja iz več kot 25 trgovin. Vsako leto je to približno 200 ton prehranskih izdelkov, se pa število trgovin v projektu tudi stalno povečuje in bo že konec leta verjetno doseglo številko 30.

Pomembna je tudi osebna družbeno odgovornost

Skozi leta se odziv kupcev do te tematike počasi spreminja, trajnost in družbena odgovornost pa sta postali »buzzword« zadnjih let. »Od podjetij se vse bolj pričakuje, da so družbeno odgovorna in da se zavedajo svojih vplivov ter izvajajo ukrepe, da svoje morebitne negativne vplive minimalizirajo. Vidim, tako pri nas kot tudi v drugih podjetjih, da postajata trajnost in družbena odgovornost nujen gradnik poslovanja za prihodnost. A tukaj bomo morali vsi narediti še nekaj – razviti in prevzeti tudi osebno družbeno odgovornost, vsak pri sebi narediti vse, kar lahko, da bo svet boljši,« opozarja Tina Cipot.

Trajno=Sijajno

V Lidlu Slovenija so letos izdali tudi svoje prvo trajnostno poročilo »Trajno=Sijajno«, kar Cipotova opisuje kot zajeten podvig. Zajema poslovni leti 2018 in 2019, pripravljeno je v skladu z mednarodnimi smernicami trajnostnega poročanja, t. i. GRI-standardi (Global Reporting Initiative) in potrjeno s strani inštitucije GRI. Opravili so tudi revizijo poročanja v delu, ki obravnava področja ponudbe, kar v Sloveniji še ni bilo izvedeno. Pod trajnostno poročilo se je podpisala sodelavka v korporativnem komuniciranju Saša Vidmar, ki je tesno sodelovala s praktično vsemi oddelki v podjetju. »Izpostaviti moram še skrbnika za družbeno odgovornost v nabavi Sama Pergarja ter inovativne in strokovne partnerske sopotnike Sanjo Grobovšek Šubic iz agencije Taktik in Marina Buloga s sodelavci iz agencije Yin + Young, kjer so zasnovali podobo poročila. Tudi ta je trajnostna, kreativno zasnovana v »paper art« tehniki, večino likovne opreme, kot so grafični elementi in ilustracije, pa so v agenciji ročno izdelali iz katalogov, papirnatih vrečk, kartonskih embalaž in drugih recikabilnih materialov Lidla Slovenija,« pove.

Ob izdaji trajnostnega poročila so skupaj s sodelavci iz marketinga, prej omenjenima agencijama ter digitalno agencijo Drom pripravili odmevno oglaševalsko akcijo, v kateri so nastopali njihovi zaposleni in partnerji in v kateri so izpostavili ključne poudarke iz trajnostnega poročila – predvsem pa to, da smo za boljši svet odgovorni vsi in da ga lahko ustvarjamo le skupaj, povezani in z zavedanjem, da se vse začne pri posamezniku.

Izjemni posamezniki, ki navdihujejo

Lidl Slovenija je znan tudi po sodelovanju s parašportniki, ki traja že nekaj let. »Leta 2016 smo oblikovali marketinško akcijo »Naš navdih ste vi«, ki se je – verjamem – številni še spominjate. Preden smo začeli z njo, smo se vprašali, kaj je tisto, kar nas navdihuje. To so seveda naši kupci, naši zaposleni, ki so tisti, ki nas sooblikujejo v to, kar smo in kar kot Lidl Slovenija počnemo. A navdih smo prepoznali tudi v izjemnih posameznikih, ki podirajo meje običajnih predstav. In to športniki invalidi in njihova krovna športna organizacija nedvomno počnejo v slogu, s katerim se Lidlovci in naši kupci lahko poistovetijo,« pravi Tina Cipot.

Tako so pred šestimi leti prvič postali zlati pokrovitelj Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja. Skupaj želijo razbijati tabuje in napačna prepričanja, ki jih ima slovenska javnost o športnikih invalidih, o njihovih uspehih in dosežkih, želeli so skupaj zgraditi trdno in dolgoročno partnerstvo, v katerem šport ustvarja boljši svet za vse.

V okviru sponzorstva ozaveščajo širšo javnost o športu invalidov in povečujejo prepoznavnost športnikov invalidov in njihovih športnih uspehov: »Kako neverjetno je, da zdaj na vsake toliko časa v rubrikah medijev, ki so namenjeni športu, poslušamo in beremo tudi o športnih rezultatih slovenskih parašportnikov! Želim si, da bi bilo to nekaj stalnega, da parašportniki in njihovi dosežki postanejo del športnega poročanja. Obenem pa spodbujamo tudi mlade invalide, da v večjem številu sodelujejo pri športnih dejavnostih in nagovarjamo njihove starše, ki so ključni pri tem, ali se bo mlad invalid lotil športne aktivnosti.«

Gre za tek na dolge proge

Z zvezo so oblikovali program Postani športnik, ki že prinaša rezultate. Oboji se zavedajo, da je to tek na dolge proge, zato sta dolgoročnost in proaktivnost temelj sodelovanja. Lani so, ker je bilo zaradi koronavirusa leto nekako »izgubljeno« in paralimpijskih iger ni bilo, namesto načrtovane kampanje skupaj z glasbenikom Rokom Terkajem lansirali himno slovenskih parašportnikov in pod taktirko Mihe Kačiča posneli še videospot. »Ta je potem dobil še različico z znakovnim jezikom. Skladba »Ta tempo« je postala vodilo za marsikoga, navdih in motivacija, da vztraja in se bori, najsi bo v športu ali v življenju. Letos, ko nas v Tokiu konec avgusta čakajo paralimpijske igre in s tem morda tudi 50. slovenska kolajna, pa smo zastavili kampanjo, s katero smo ponovno »udarili« na polno in slovenske parašportnike postavili na glavni oder,« je zadovoljna.

Oglaševalska akcija »Nič mi ne manjka«, ki je nastala v agenciji Luna \TBWA in pod kreativno taktirko Tineta Lugariča iz agencije Trampolin, usmerja pozornost na slovenske parašportnike in njihove uspehe, hkrati pa želijo med ljudmi širiti zavest, da sami lahko premagajo vse ovire, ki so jim na poti pri uresničevanju ciljev in notranjih hrepenenj. Parašportniki, ki sodelujejo v akciji (komaj 16-letni paraplavalec Tim Žnidaršič Svenšek, odbojkarica sede Senta Jeler, parakolesar Anej Doplihar, paralokostrelec Dejan Fabčič in paraplesalka Lara Nedeljković), sporočajo, da šport ne pozna telesnih oviranosti, le pomanjkanje volje in motivacije. Navdih za akcijo, ki v ospredje postavlja slovenske parašportnike in njihove dosežke, pa je bil nekdanji paralimpijski zvezdnik Darko Đurić, ki je pred časom v intervjuju za Delo z novinarko Vesno Milek dejal: »Nikoli se nisem počutil, da mi kaj manjka.«

Prispevek je bil izvorno objavljen v 480. številki Marketing magazina.