Živeti v novi realnosti, drugič

»Hlepenje po popolnosti ne obeta zdravega odnosa do sebe, drugih ali podjetja«

Nuša Lesar, voditeljica na Kanalu A

Kdaj se počutite najbolj samozavestno?

Najbolj samozavestno se zagotovo počutim po uspešno opravljenem delu, pa naj bo to dobra oddaja, učinkovito pogajanje ali pogovor, s katerim sem pomembno vplivala na razmišljanje sogovornika. Če vem, da sem naredila razliko na bolje, mi to vsekakor vlije prijeten občutek samozavesti.

Kako se znajdete v novi (korona)realnosti?

Za zdaj kar uspešno. Glede na to, da sem v osnovi precej introvertirana oseba, mi ukrepi, kot je uvajanje fizične razdalje, ne povzročajo težav. Tudi na nošenje mask sem se hitro navadila, morda še iz časov študija, ko je bilo samozaščitno ravnanje del vsakdanjika v laboratoriju. Mi pa seveda še zdaleč ni prijetno ob misli, kako bo koronakriza vplivala na naša življenja v gospodarskem, družbenem in zdravstvenem pogledu. To me na trenutke straši in resnično upam, da smo dovolj zrela družba, da bomo preprečili prehude posledice.

Kateri družbeni trend, ki ga zaznavate, bo po vašem najbolj vplival na prihodnost družbe in podjetij oziroma organizacij?

Z odgovorom ne odkrivam tople vode, pa vendar mislim, da aktivno populacijo v tem obdobju najbolj zaznamujejo družbena omrežja, ki nas hkrati povezujejo in oddaljujejo, z njimi pa ljudje spoznavamo tudi kup novih odvisnosti, ki včasih niso bile tako razširjenje. Od instantne slave, filtrov, ki v trenutku povsem spremenijo (samo)podobo osebe, do marketinga vplivnežev in podobno. Hlepenje po popolnosti in nenasitno zadoščanje vedno večjih apetitov ne obeta zdravega odnosa do sebe, drugih ali podjetja.

Kaj si želite za svoje podjetje oz. podjetje, v katerem delate, da bi postalo čez pet let?

Prepričana sem, da podjetje ustvarjamo ljudje, zato si želim predvsem delavnih, ustrezno komunikacijsko sposobnih, kompetentnih, hitrih, razgledanih in čustveno inteligentnih sodelavcev. Če se vprašanje nanaša na rezultate, pa si želim, da gledalci krepijo zaupanje in pripadnost do naše ekipe, kar se seveda kaže v rasti gledanosti, ki potrjuje dobro delo in kakovostne vsebine.

Foto: Ana Gregorič

»Vsak živi v nekem svojem mehurčku«

Anja Oman, ustanoviteljica in lastnica znamke Mami blogerke, lastnica in ustanoviteljica podjetja Maminamaza.si in ustanoviteljica programov Plesni pilates

Kdaj se počutite najbolj samozavestno?

Najbolj samozavestno se počutim, ko stojim pred svojimi strankami na vadbah, predavanjih ali na spletu, ker vem, da imam znanje, vsebine in odgovore, ki jih od mene želijo in sem jim jih sposobna predati na način, ki jim bo ustrezal. Pri meni samozavest ni nikoli povezana z izbiro obleke ali frizure, vedno z neko vsebino, nekim namenom. Sploh, če izzovem dober odziv, takrat se počutim nepremagljivo. In pa, ko imam okoli sebe pravo ekipo ljudi z istimi cilji. Mami blogerke na primer so krasen primer, koliko moči je v sodelovanju s pravimi ljudmi.

Kako se znajdete v novi (korona)realnosti?

Če sem iskrena, mi je prisilna zaustavitev marca na nek način celo pomagala. Ko se je potrebno odzvati v trenutku, izbrati prioritete in usmeriti fokus, avtomatično iz življenja zbrišeš tiste stvari, ki so bile odveč, ki so te motile in so ti jemale osredotočenost. Več časa sem preživela s svojo družino in videla, da se tudi tako da, da ne delaš 24 ur na dan.

Seveda se pozna finančno in je potrebno biti toliko bolj iznajdljiv, da zapolniš to luknjo. Res je tudi, da sem imela nekaj sreče, da sem že na točki, ko si to lahko privoščim in da sem veliko delala preko spleta. Če bi se enako zgodilo pred letom ali dvema, bi mi bilo težje. Neprijeten je občutek negotovosti, kaj bo, kako bo … Mislim, da ta povzroča največ stresa. Vseeno verjamem, da bo kmalu minilo in da lahko iz te izkušnje potegnemo tudi marsikaj dobrega.

Kateri družbeni trend, ki ga zaznavate, bo po vašem najbolj vplival na prihodnost družbe in podjetij oziroma organizacij?

Družbeni trend, ki ga najbolj zaznavam tako osebno kot poslovno, je individualizem. Slediti sebi, svojim sanjam in biti to kar si, ne glede na vse, ne glede na to, kaj si drugi mislijo in kako nanje vplivaš. Ta trend se odraža v vzgoji, na družbenih omrežjih, v medijih in tudi v delovnem okolju.

Pri meni se pozna velika razlika med otroki, ki jih starši danes pripeljejo na moje tečaje, in tistimi, ki so jih pripeljali pred desetimi leti. Danes je vsak od otrok nekaj posebnega, z nekimi svojimi lastnostmi, ki mu jih ni treba prilagoditi skupini, ampak pričakuje, da se bo skupina prilagodila njemu. In to pričakuje 12 otrok in njihov staršev na eno samo uro tečaja. Veliko več je tudi povpraševanja po individualnih tečajih. In spletnih tečajih, ker kdo ima čas hoditi nekam v živo, če mu odgovarja točno določen čas in prostor, ki je zanj popoln.

Enako opažam tudi drugje. Podjetja lahko ta trend odlično izkoristijo za prodajanje zgodbe, za obljube o popolnosti – odličen primer so seveda družbena omrežja in oglaševanje na teh kanalih, in mislim, da bo trend še kar nekaj časa prisoten in bo narekoval delovanje podjetij tudi v prihodnosti. Vsak živi v nekem svojem mehurčku in pomagati prepričevati prepričanega, da je ta mehurček popoln, ni tako težko. Težje je povezovati ljudi in jim kazati, da lahko skupaj nekaj dosežejo. Tudi ni najbolj lepo sprejeto, saj se ljudje hitro zavejo moči, ki bi jo to lahko imelo in se je ustrašijo. Mami blogerke so takšen primer. Se še kar borimo s poleni in stereotipi, ki so nam jih »obesili«.

Kaj si želite za svoje podjetje oz. podjetje, v katerem delate, da bi postalo čez pet let?

Želim si, da bi se moje podjetje znalo prilagoditi družbenim spremembam in situacijam, hkrati pa, da bi mu uspelo ohranjati meni pomembne vrednote in graditi skupnost, h kateri se lahko vsakdo obrne po podporo in pogovor. Odlična bi bila tudi kakšna sodelovanja z večjimi podjetji, da bi se mi ne bilo treba ukvarjati toliko s finančnim delom in bi lahko vsebine in tečaje še bolj brezskrbno izvajala ter se še naprej osredotočala predvsem na vsebino in ne na to, kje lahko izluščim še več denarja. Ker je cena na koncu previsoka.

Foto: Mateja Tamše

»Vedno verjamem, da obstaja luč na koncu tunela«

Anita Srac, vodja marketinga v Lidl Slovenija

Kdaj se počutite najbolj samozavestno?

Najbolj samozavestno se počutim, ko izpolnim in predvsem dosežem cilj, ki mi je veliko pomenil. Ta cilj mora biti nekaj, kar ne koristi le meni, temveč tudi ljudem, ki me obkrožajo. Ne glede na to, ali gre za mojo družino, mojo ekipo, druge sodelavce ali naše dobre poslovne partnerje. 

Po drugi strani pa se počutim izpolnjeno in samozavestno tudi takrat, ko s strani sodelavcev začutim pozitiven odnos in posledično dobim povratno informacijo, ki potrjuje, da smo vsi skupaj na pravi poti, oni pa se na svojem delovnem mestu počutijo zadovoljne, nepogrešljive in motivirane.

Kot tretji primer, ki me navda s samozavestjo, bi morda izpostavila obisk frizerja, kar je letos zaradi situacije s koronavirusom skorajda luksuz in predvsem veliko bolj cenjena priložnost. (smeh)

Kako se znajdete v novi (korona)realnosti?

V vsaki težki življenjski situaciji je ključnega pomena, da čim prej vstopimo v fazo »sprejemanja«. V to sem prepričana. Takrat smo veliko bolj prilagodljivi in odprti za iskanje rešitev. Mi smo tisti, ki izbiramo, kako se bomo počutili in kako se bomo odzvali. Lahko bi tudi rekli, da na življenje gledam skozi rožnata očala in navkljub vsem izzivom zaradi situacije s koronavirusom poskušam ostati pozitivna. Nekako si ne dovolim, da to v večji meri vpliva na moje razpoloženje. 

Lahko rečem, da me je vstop v obdobje koronavirusa zelo spomnil na odraščanje med vojno. Občutek negotovosti, vznemirjenosti in strahu je zelo podoben. Ta zgodnja izkušnja mi morda celo pomaga, da me tovrstne situacije redko prestrašijo ali spravijo v stanje panike. Vedno verjamem, da obstaja luč na koncu tunela in se zavestno odločam gledati na življenje s pozitivne plati. 

Kateri družbeni trend, ki ga zaznavate, bo po vašem najbolj vplival na prihodnost družbe in podjetij oziroma organizacij?

Najprej mi pride na misel empatija. Odnosi med ljudmi bi se po takšni kolektivni travmi lahko spremenili na bolje ali pa bi se lahko celo poslabšali. Odvisno bo od nas samih. Hkrati je situacija s koronavirusom že v prvih tednih močno vplivala na digitalizacijo in agilnost ekip ter organizacij. Verjamem, da se v težkih časih še posebej izrazi značaj – bodisi posameznikov ali pa podjetij. To dobro povzame eskimski pregovor: »Ko se led začne lomiti, boste vedeli, kdo je vaš prijatelj.«

Obseg prilagajanja, ki smo ga od začetka situacije koronavirusa morali realizirati v našem podjetju, je bil na vseh ravneh resnično izjemen. Zdaj je namreč čas, da korenito razmislimo o sebi in svetu, v katerem živimo. Trenutna realnost je precej drugačna od tistega, kar pričakujemo in na kar upamo, vendar nas prav to sili, da opustimo stare vzorce in skupaj ustvarimo novo življenjsko okolje, v katerem sobivamo. Skupaj namreč zmoremo vse.

Kaj si želite za svoje podjetje oz. podjetje, v katerem delate, da bi postalo čez pet let?

Želela bi si, da še vedno ostanemo trgovska veriga, ki ji potrošnik verjame in zaupa ter jo z veseljem vzame za »svojo«. Obenem upam, da Lidl postane eden izmed vodilnih trgovcev na področju uvajanja novih in predvsem pozitivnih trendov v skladu s trajnostnim načinom poslovanja.

Na področju komunikacije in trženja si nedvomno želim, da bi Lidl Slovenija narekoval komunikacijske trende ne samo na slovenskem trgu, temveč tudi znotraj celotne družine Lidl iz skoraj 30-ih držav. Do danes smo že pokazali in dokazali, da lahko dosežemo izjemne rezultate na področju digitalnega komuniciranja, saj po dosežkih prehitevamo veliko večje trge z večjimi sredstvi. 

Predvsem pa si želim, da bo naša komunikacija tudi v prihodnje blizu potrošniku. Da bo avtentična, zabavna in neločljivo povezana z njim. Tisto pravo komunikacijsko sporočilo mora biti namreč vedno v sozvočju s potrošnikovimi potrebami in željami, pomemben poudarek pa mora biti zagotovo tudi na njegovem čustvovanju.

Foto: Alexandre Cabrita

Članek je bil objavljen v jesenski prilogi SaMMozavestno, ki jo lahko na svoj računalnik ali telefon prenesete tukaj.