Iz revije SaMMozavestno: »Želimo si, da bi zdravo prehranjevanje postalo spontani del načina življenja«

Da bi bilo takšnih zagat čim manj, so si snovalci blagovne znamke Dobroje za svoj cilj zastavili, da bodo z lastno dostavo zaposlenim na delovnem mestu ali pa doma omogočili celovit in zdrav prehranski obrok. Pri pripravi obrokov jim svetuje dr. Tadeja Jakus, predavateljica na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, ki smo jo povprašali o smernicah zdrave prehrane in modnih dietah ter prednostih obrokov Dobroje.

Uravnotežen zdrav obrok je tisti, ki vključuje vse skupine živil, torej zelenjavo, ogljikove hidrate, beljakovinsko živilo in zdrave maščobe. Seveda je pri tem pomembno razmerje med hranili in velikost obroka. Pri sestavi uravnoteženega obroka moramo prav tako upoštevati starost in telesno aktivnost posameznika. Poleg tega mora biti, vsaj zame, obrok še senzorično sprejemljiv. Kaj nam sicer pomaga, če sestavimo iz številk idealen obrok, vendar ga nimamo užitka pojesti in ostane nedotaknjen ali le razmazan po krožniku.

Vsaka od naštetih diet ima svoje prednosti in slabosti, dejstvo pa je, da tovrstne ekstremne diete niso primerne za vsakogar in ne prinašajo pri vseh ljudeh pozitivnih učinkov. To smo potrdili tudi v eni izmed raziskav na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, kjer se je res večini prekomerno hranjenih preiskovancev ob nizko ogljikohidratni prehrani znižala telesna masa, vendar so se nekaterim ob tem pojavili povišan holesterol in triacilgliceridi. Pomembno je poudariti, da so tovrstne diete primerne za zdrave ljudi, veliko bolj tvegano pa je eksperimentiranje z njimi ob pojavu različnih bolezenskih stanj. Poleg tega se le malo ljudi zmore na takšen ekstremen način prehranjevati daljše časovno obdobje. Običajno potem, ko opustijo takšno dieto, hitro pridobijo še kakšen kilogram več. Za razliko od tega pa je uravnotežena prehrana tista, ki se jo lahko poslužujemo vse življenje in ne predstavlja tveganja za zdravje.

Ja, res je, marketing tovrstnih izdelkov je dobil zelo velike razsežnosti. Ena izmed novejših raziskav je pokazala, da je v Evropi največ prebivalstva, ki sledi trendu LCHF-prehrane, celo več kot na primer v Ameriki. Segment pijač je vodilni na trgu LCHF-prehrane, sledijo LCHF-obroki, omake, sladila, temna čokolada in mlečni izdelki. Kupimo pa lahko tudi čisto vsakdanja ogljikohidratna živila, na primer testenine, njoke, kruh, sladice in drugo brez ogljikovih hidratov. Ali je to zdravo? Po mojem mnenju ne, saj tovrstni izdelki vsebujejo veliko umetnih sladil in pomožnih tehnoloških sredstev, da živilo stoji skupaj in ima okus. Prav za omenjena umetna sladila je danes čedalje več dokazov, da imajo negativne učinke na zdravje in so zdravju veliko bolj nevarna kot ogljikovi hidrati. Izogibanje vsem ogljikovim hidratom lahko privede do pomanjkanja nekaterih hranil, kot so tiamin, pantotenska kislina, kalcij, cink in mangan.

Ogljikovi hidrati so sicer zelo široka skupina hranil. Veliko ljudi enači ogljikove hidrate s sladkorji – mono in di saharidi –, ki jih res povezujemo z nastankom številnih obolenj, predvsem, če jih imamo v prehrani preveč in jih uživamo kadar koli. Če večji del dneva presedimo in si zvečer na kavču privoščimo čokolado, to seveda ni v redu, po drugi strani pa je ta čokolada lahko koristna za nekoga, ki se je vrnil z večurnega treninga, saj je pokuril glikogenske zaloge. Vendar so ogljikovi hidrati veliko več kot le sladkor. Predvsem polisaharidi, kot so škrob, lignin in inulin, so koristni za naše zdravje. Na primer inulin in rezistentni škrob delujeta kot prebiotika in pomagata pri uravnavanju telesne mase. Veliko bolj kot sami ogljikovi hidrati opažamo, da je problematična njihova količina na naših krožnikih. Tradicionalni obroki so še vedno sestavljeni pretežno iz ogljikovih hidratov – pomislite, koliko krompirja si običajno naložite na krožnik – približno polovico –, nekateri celo uživajo kruh ob testeninah; no, to je za naš pretežno sedeč način življenja res preveč in lahko prinaša negativne posledice za zdravje.

Veganstvo je način prehranjevanja, ki je med nami že zelo dolgo. Ljudje se za to odločajo iz različnih razlogov in jaz njihovo odločitev spoštujem. Vendar velja poudariti, da veganstvo prinaša veliko izzivov na področju prehrane in je tu potrebnega veliko več prehranskega znanja kot na primer pri običajni mešani prehrani. Veganska prehrana, ki ni prilagojena potrebam posameznika, lahko privede do energijskega primanjkljaja, do pomanjkanja beljakovin in mikrohranil, kot so vitamin B12, železo, cink in kalcij.

Da, veganski način prehranjevanja je lahko dolgoročno vzdržen, če ima oseba dovolj prehranskega znanja, da si zmore svoje obroke pravilno načrtovati.  Vendar sprememba življenjskega sloga z uvedbo veganske prehrane zahteva poznavanje sestave živil, skrbno načrtovanje prehrane, branje deklaracij izdelkov in podobno, kar veliko ljudi ne zmore in jim predstavlja velik izziv. Žal se to potem pozna tudi na zdravju ljudi.

Želimo si, da bi zdravo prehranjevanje postalo spontani del načina življenja in obenem, da bi hrana predstavljala užitek, sprostitev. Skrbimo zato, da so obroki raznoliki, pestri, različnih tekstur, arom, barv in nenazadnje, da so zdravi. Pri sestavi obrokov izhajamo iz referenčnih vrednosti za vnos hranil in smernic zdravega prehranjevanja za aktivne odrasle osebe, od 19 do 65 let. Obroke poskušamo oblikovati po principu zdravega krožnika, ki ima že lepo podano razmerje med makrohranili. Obroki tako vsebujejo veliko zelenjave, kar je polovica krožnika, približno četrtino krožnika predstavlja beljakovinsko živilo, drugo četrtino pa škrobnato živilo. V obrok so vključeni še kakovostni viri maščob, lahko kot sestavni del jedi, na primer olive v solati, ali v obliki olj za pripravo in termično obdelavo jedi.

Novejši trend v tujini je, da se obroki v restavracijah opremijo z energijskimi vrednostmi in tako potrošnik lažje izbere primeren obrok zase in naredi nekaj dobrega za svoje zdravje. Nekaj podobnega smo storili tudi mi, le da so v našem primeru vsi obroki naravnani tako, da imajo približno 600 kcal, kar pokrije potrebe kosila, če ima oseba tri obroke dnevno. Potrošniku smo želeli olajšati zadevo preračunavanja energijske vrednosti ali skrbi, da bi preveč ali premalo zaužil, obenem pa mu zagotoviti, da bo obrok uravnotežen, zdrav.

Ta pristop ima predvsem dve prednosti. Prva je, da so obroki tako senzorično veliko bolj sprejemljivi. Verjetno ste tudi sami že kdaj v menzah ali z dostavo hrane na dom naleteli na to, da je bila jed gosta, prekuhana, napita, pacasta, maščoba je iztekla in podobno, zadovoljili ste sicer fiziološko potrebo po hrani, vendar vam verjetno žal ni nudila kaj več od tega. No, temu se želimo izogniti. Ker so jedi ločene med seboj, na primer popečeni kruhki od juhe, se škrobnati del jedi ne napije, ne postane pacast, lepljiv. Tako dosežemo, da ima hrana različno teksturo in ostane na videz privlačna. In kot drugo, potrošnik si lahko jed sestavi po lastni želji – lahko doda vse sestavine naenkrat v posodo oziroma krožnik ali si jih dodaja postopoma, lahko poje npr. juho kot samostojno jed in potem ostale jedi kot glavno jed ali pa si vse oblikuje na en krožnik.

Za kaj gre pri blagovni znamki Dobroje?

Kot pravijo pobudniki projekta Dobroje, je njihov cilj zadovoljiti celovit prehranski obrok predvsem tistim, ki se zavedajo pomembnosti in hranljivosti obrokov in kako pomembno je, da je obrok ravno pravšnji, da omogoča nadaljnje delo namesto, da bi nas upočasnil. Z lastno dostavo želijo naročnikom dnevno zagotavljati zdrav obrok, na delovnem mestu ali doma, ter po enem mesecu videti ustrezen rezultat. Hrana, ki jo ponujajo, je pripravljena dnevno iz kakovostnih in sezonsko razpoložljivih sestavin, brez aditivov in ojačevalcev okusov. Obroki so brezglutenski in brez sladkorja. Kot pravijo, ne gre za klasično dostavo hrane, ampak vnaprej naročeno, in za obrok v času kosila na delovnem mestu. S tem optimizirajo proces priprave in jo dostavijo med 11. in 14. uro, ko je čas kosila. Na takšen način lahko optimizirajo pripravo in skrajšajo proces med samo pripravo in zaužitjem.

Obroke trenutno dostavljajo v razgradljivi enoplastni plastiki evropskega porekla. Uporabnike pri tem pozivajo, da jo lahko ponovno uporabijo sami ali pa zavržejo v ustrezen zabojnik. Ker se zavedajo, da je to še vedno plastika, ki je problematična za okolje, bodo 10 centov od vsakega prodanega obroka namenili Akvariju Piran, kjer bodo donirana sredstva uporabili za izobraževanje otrok. »Razmišljali smo o t. i. menažkah, vendar je morda to korak prehitro za našo družbo in poslovni model. Zahteva namreč več logistike in posledično podraži obrok. Bomo pa za tiste, ki bi se naročili za cel mesec in bi jim torej hrano dostavljali dnevno, omogočili povratno embalažo v celoti,« pravijo pri blagovni znamki Dobroje.

Na vprašanje, kje vidijo svojo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi ponudniki zdrave hrane, odgovarjajo, da je ena od njih zagotovo v tem, da je njihov obrok polnovreden in pripravljen v sodelovanju z dietetičarko. »Predvsem želimo olajšati ljudem razmišljanje o hrani. Z našo storitvijo vedo, da bodo vsak dan zaužili primerno energijsko vrednost, raznolikost in hrano odličnega okusa. V Ljubljani je nekaj izrazito poslovnih con, kjer ljudje ne morejo na zdrav obrok in si ga naročijo ali prinesejo od doma. Veliko ljudi dela od doma, dom pa takoj pomeni, da lahko na hitro še nekaj skuhajo, ker so ravno doma. Z našo hrano imajo obrok, kot da bi ga skuhali doma,« trdijo. Ko bodo zaznali željo in potrebo po tem, nameravajo svojo ponudbo širiti tudi zunaj Ljubljane.

Članek je bil objavljen v jesenski prilogi SaMMozavestno, ki jo lahko na svoj računalnik ali telefon prenesete tukaj.