Mlada kreativca Lucija Lepšina in Klemen Vodopivec: »Nisva hotela zgrabiti prve ideje, želela sva kopati globlje«

Lucija: Glede na to, da sem od nekdaj »vedela«, da bom novinarka, je moj pristanek v oglaševanju kot nek »offroad«. Malce se izgubiš in na koncu ugotoviš, da je ta pot lahko še boljša. Všeč mi je, ker moja radovednost tukaj pride prav, ker lahko domišljijo uporabljam v produktiven namen in ker lahko delam z zagnanimi ljudmi raznolikih talentov.

Klemen: Ker noben projekt ni enak prejšnjemu in je vsak velik izziv. Kot svobodnjaku so zame oglaševalski projekti še en način, da izrazim svojo ustvarjalnost, ki pa je ne omejujem le na to panogo.

Klemen: Najbolj me zanima in veseli oblikovanje novih vizualnih identitet znamk. Tu si ti tisti, ki nečemu novemu podari izgled.

Lucija: V smislu projektov mi je všeč, ko imamo možnost z oglaševalsko akcijo prispevati nekaj dobrega družbi oz. poudarjati in opozarjati na določeno problematiko.

Klemen: Tudi sam bi se pridružil temu odgovoru.  

Lucija: Sicer me pa zelo zanima predvsem digitalno okolje, ki ponuja ogromno načinov, kako uporabnike vključiti v oglaševalske akcije in te narediti res učinkovite. 

Klemen: Ta hip ali ne, najprej se spomnim na Nikejevo oglaševalsko akcijo ob 30. obletnici s Colinom Kaepernickom, ker se me je osebno dotaknila. Ima nek višji cilj. Oglas motivira in navdihuje.

Lucija: Letošnja oglaševalska akcija »Come down for air« za Tourism Tasmania je po mojem mnenju zasluženo dobila precej pozornosti, ker je odmik od zasičenosti in dinamičnosti. Je tudi dober primer, kako učinkovita je lahko preprostost. Med koronakrizo so me med poplavo vsega najbolj nasmejali plakati s »spoilerji« Netflixovih serij, kar pa je bil v bistvu le primer dveh študentov in ne Netflixova dejanska akcija.

Lucija: Vsakič malce drugače. Je pa res, da verjetno porabim največ beležnic v agenciji, ker svoje razmišljanje prelivam v »čudovito« čečkanje, miselne vzorce, igre asociacij ... Iz nereda potem poskušam narediti red, najti idejo, ki jo nato bolj sistematično razdelujem. V začetnem delu se rada izoliram z glasbo in rada menjam lokacije dela, ki mi dajo nek nov navdih.

Klemen: Med tekmovanjem za mlade kreativce sva na njeno željo sredi dnevne sobe dala podlage za jogo in delala na tleh.

Lucija: Haha, ja glej, sva pa tam dobila končno idejo.

Klemen: To je res. Moj proces pa se začne z dobrim poznavanjem tematike. Skupen »brainstorming« in »ping-ponganje« idej tudi zelo pomaga. Za razliko od Lucije pa potrebujem nek svoj miren kotiček za nadaljnje razvijanje ideje. Ne predstavljam si, da bi to počel v hrupu v kakšni kavarni, kot včasih ustreza njej.

Klemen: Zanimiva izkušnja, kjer lahko sam sebi dokažeš, kaj lahko v 24-ih urah »naumiš«.

Lucija: Preizkušaš svoje zmožnosti, definitivno.

Klemen: In zelo pomembno se mi zdi, kdo je pri tem tvoj »partner in crime«.

Lucija: Hja, ko se dejanski par odpravi na tak natečaj kot tekmovalni par, je lahko zelo fajn ali pa zelo »ne-fajn«. Pri nama se je izkazalo kot prednost, ker se tako dobro poznava in veva, kako v tem kratkem času drug drugega motivirati, spodbuditi in potisniti še dlje.

Klemen: Sicer pa sva si na začetku nekaj ur vzela za prosto debatiranje o tematiki in raziskovanje, za iskanje pravih uvidov. Hkrati sva navrgla že en kup idej, ki so potem malce hibernirale.

Lucija: Nisva pa hotela zgrabiti prve ideje, ker sva želela kopati globlje. Končna ideja se je zato utrnila šele enkrat na polovici 24-ih ur. Enostavno naju je »nahajpala« in vedela sva, da bo ta prava. No, seveda nisva šla prav nič spat, ker sva pač morala dati od sebe 101 %, da idejo tudi konkretno razdelava.

Klemen: Hvala za turško kavo in Monsterje.

Klemen: Hip hop & RnB. Vse od legend, kot so Tupac, Dr. Dre, Jay-Z do mlajših glasbenikov, kot so Drake, J Cole, Chance the Rapper, Post Malone, Mac Miller …

Lucija: Pa pozabil si omeniti svoje Oliver Dragojević momente.

Klemen: Ja lej, taki komadi so za dušo.

Lucija: No, jaz glede glasbe nisem tako specifično predana enemu žanru, važno, da me »nekam odnese«. Jo prilagajam počutju in situacijam. Recimo: med delom dostikrat poslušam deep house, za sprostitev vklopim kakšen @tinydesk »koncertič«, med pospravljanjem ali kuhanjem »zarolam« kakšne bisere osemdesetih, ki v meni prebudijo pravo »dance queen«. (smeh)

Lucija: Največkrat odprem Instagram, a ga tudi precej hitro zaprem. Sicer pa je YouTube »my jam«. Tam najdem vse od hudih priredb mladih umetnikov do tutorialov, kako recimo prvič zagnati avdio snemalnik ZOOM H5. Lahko bi prebrala navodila, a sem pač bolj vizualni tip.

Klemen: Če bi moral izbrati eno, bi tudi jaz rekel YouTube. Zdi se mi najbolj uporaben. Kot ljubitelj košarke tam najdem vse vrhunce tekem, hkrati pa tudi kup drugih vsebin – tutorialov, glasbe in različne »behind the scenes« trenutke.

Lucija: Ne ravno. Bolj za »scroll’n’laugh« čas v tednu. Zna biti res zelo zabaven, zna pa vzbuditi tudi »kaj se dogaja s svetom« moment. Ampak ploskam tistim konstantnim ustvarjalcem, ker včasih vidiš noro kreativne stvari, za katere porabijo ne samo ogromno časa, ampak tudi ustvarjalne energije.

Klemen: Ne. Zaenkrat še nisem našel ustvarjalca ali vsebine na TikToku, ki bi me pritegnila.

Lucija: Mogoče pa tudi midva kdaj začneva tiktokat, pa vidiva, kam naju odpelje.

Lucija in Klemen: Če zmagava, bova v petek po razglasitvi manjkala v službi. (smeh) No, ne zares, ampak »fešta« pa bo. Zmago bi si namreč štela za velik uspeh. Prva stvar, ki jo bova naredila, ko prideva v Cannes, je – iskala parking. Ko bi razpakirala, pa bi, kot se spodobi, odvandrala na pijačko ob plaži.