Na dosežke Slovencev v tujini smo premalo ponosni
Center za kreativnost (CzK), ki deluje v okvirju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani, je nacionalna platforma za povezovanje in razvoj kreativnega sektorja v Sloveniji.
Tina Guček
Pogovarjali smo se z Anjo Zorko, vodjo Centra za kreativnost in pomočnico direktorja MAO, in Miko Cimolini, vodjo programa CzK, ki pravita, da imajo ogromno različnih aktivnosti, ne zmanjka pa jim niti idej za projekte, ki se jih bodo šele lotili v prihodnjih mesecih in letih.
V pristojnosti Centra za kreativnost pri MAO so izobraževalne delavnice, dogodki, konference, predavanja, podpora ob razpisih in drugo. Vse to dokazuje, da ste zelo aktivni na vseh področjih.
Mika Cimolini: Res je. Trenutno pripravljamo modno konferenco »Sistem mode«, na katero bo prišlo okoli 30 gostov iz tujine (pogovarjali smo se na začetku oktobra, konferenca pa je bila 25. in 26. oktobra, op. p.). Pričakujemo ogromno zanimivih ljudi, ki sodelujejo z imeni, kot so Chanel, Prada in druge priznane znamke. Zanimivo je, da s številnimi znamkami sodeluje precej Slovencev, ki smo jih prav tako povabili. Ko to zaključimo, bomo že odpotovali v Oslo, kjer bomo ponovno postavili razstavo »Odprti smo!«, ki smo jo predstavili že v Milanu in Parizu, otvorila pa jo bosta norveški kralj Harald in predsednik Slovenije Borut Pahor.
Anja Zorko: Poleg tega imamo še številna izobraževanja, kot je, na primer, prvi »Kreativni pospeševalnik«, s katerim spodbujamo kreativce k temu, da pridobijo tudi poslovna znanja za samostojno ustvarjanje oziroma delovanje na trgu. Naslednji »Kreativni pospeševalnik« bo namenjen malim obrtnikom oziroma oblikovalcem in temu, da jim predstavimo, kakšne javne in zasebne priložnosti za naložbe obstajajo, kako se postavljajo cene na trgu, kako se v Veliki Britaniji vzpostavljajo sodelovanja med oblikovalci in rokodelci ...
Mika Cimolini: Prav od rokodelcev oziroma podjetij, ki se ukvarjajo z obrtmi, dobivamo veliko vprašanj v zvezi s tem, na kakšen način naj sodelujejo s kreativci, ker so prepoznali, da morajo postaviti svoje delovanje v novo tisočletje.
Veliko zanimanja je tudi za dogodke, ki ste jih poimenovali »Prenos veščin«.
Anja Zorko: Tako je. Izjemno velik odziv je bil na predavanje Roberta Lešnika. To je bila nova tema tudi za nas, saj se MAO doslej še ni ukvarjal z oblikovanjem avtomobilov. Mislim, da smo Slovenci premalo ponosni na to, da imamo oblikovalce v zelo pomembnih podjetjih, da imamo izjemne arhitekte v velikih birojih in da imamo fantastične modne poznavalce. Anžej Dežan, ki prihaja v Ljubljano, dela digitalno strategijo blagovne znamke Chanel, Aljaž Finc sodeluje s Stello McCartney, Nataša Čagal je prav tako oblikovala za priznane modne blagovne znamke; decembra gostimo Kristi Hodak, ki deluje v okviru agencije McKinsey, kjer vpeljuje design management v velika podjetja po svetu ... Znanja imamo res veliko, le včasih ga ne znamo dovolj vplesti v gospodarstvo
Mika Cimolini: Prenose veščin delamo mesečno, na dogodke pa povabimo že uveljavljene kreativce, ki predavajo o tem, kaj se na določenem področju dogaja na globalni ravni. Poleg tega vsak mesec na dogodkih Popup-start predstavimo enega mladega kreativca v Mariboru, ki tam lahko tudi prodaja svoje izdelke. Poleg naštetega je tu še naša partnerska mreža oziroma partnerski projekti, ki jih soorganiziramo in promoviramo skozi svojo platformo. Ta mesec je to Mesec oblikovanja, aktivni smo tudi na področju glasbe, kjer sodelujemo s slovenskim glasbeno-informacijskim centrom Sigic, in še bi lahko naštevala.
Počnete vse to sami?
Anja Zorko: Ne, sodelujemo s partnerji. CzK pokriva resnično široko področje – od oblikovanja do arhitekture, mode, glasbe, dediščine, in drugih področij oziroma njihovih presečiščih, tako da ustvarjamo mrežo partnerskih organizacij, s katerimi pokrivamo posamezna področja oziroma podsektorje.
Mika Cimolini: Strokovne partnerske organizacije »prispevajo« znanje, mi pa sodelujemo in pomagamo strokovno, organizacijsko in koprodukcijsko. Na ta način lahko skupaj s partnerji naredimo veliko večji in bolj kakovosten dogodek na nacionalni in mednarodni ravni.
Je vaš cilj torej mreženje oziroma povezovanje različnih organizacij in različnih sektorjev?
Mika Cimolini: Tako je. Kot zgolj eno od mnogih zanimivih sodelovanj v zadnjem letu lahko omenim sodelovanje med Piero Ravnikar oziroma njeno Ravnikar Gallery in Umetnostno galerijo Maribor, UGM; s pomočjo slednje nam je uspelo spoznati, da v Sloveniji nimamo vzpostavljenega trga umetniških del. Skupaj z njimi smo razvili dogodek »Art for sale« (»Umetnost naprodaj«), s katerim so želeli v splošni javnosti spodbuditi razmišljanje, da se v umetnost splača vlagati. Piera Ravnikar ima galerijo v Ljubljani, v kateri lahko kupimo umetniška dela v vrednosti do 300 evrov, kar je mnogim dostopno. Na ta način vzpostavlja povezavo med umetniki in splošno javnostjo. Naš cilj je, da preko takšnih dogodkov pride tudi do raznih sodelovanj med samimi partnerji – ko je UGM na svoj dogodek povabil direktorico sejma Vienna Contemporary, je ta spoznala Ravnikarjevo in jo povabila na sejem, kjer se je tudi uspešno predstavila.
Na kakšen način CzK še pomaga kreativnemu sektorju?
Anja Zorko: CzK smo si zamislili v dveh delih oziroma skozi dva ukrepa. Prvi del so javni razpisi, ki jih izvaja Ministrstvo za kulturo RS, s katerimi neposredno podpiramo oblikovalce oziroma kreativce v fazi razvoja ideje do zagona podjetja ter po drugi strani podpiramo sodelovanje podjetij s kreativci. Drugi ukrep pa je Platforma Center za kreativnost, ki jo izvajamo v MAO – pod ta del pa sodijo mentorstva, izobraževanja za razpise, promocija, komunikacija, mednarodne predstavitve, razstave, mreženja, spletna platforma in druge podporne aktivnosti.
Mika Cimolini: Zlasti internacionalizacija je bila doslej zelo zapostavljena tema. Slovenske kreativne industrije ne bodo mogle preživeti, če se ne bodo odprle na druge trge, ker je pri nas premajhna kritična masa in kupna moč ni dovolj velika. Ta način, da se vzpostavi kreativna industrija kot nek relevanten igralec tudi na tujih trgih, je zelo pomemben.
Anja Zorko: Tukaj mi lahko odpremo precej vrat, tudi preko muzeja, ki ima že uveljavljen položaj v kreativnih mednarodnih krogih. Zato je tudi prednost, da je nosilec Centra za kreativnost prav MAO, ki že ima zelo močno razvite nacionalne in mednarodne mreže. Nenazadnje MAO od leta 2015 izvaja edino evropsko platformo za arhitekturo, ki povezuje 21 organizacij iz vse Evrope in širše; tudi Bienale oblikovanja organizira že od leta 1963, tako da je bil nenehno vpet v mednarodne tokove. Iz idej in potreb, ki smo jih zaznavali skozi leta, skozi Bienale oblikovanja, skozi razstavo sodobnih slovenskih oblikovalcev, ki je pet let potovala po Evropi, in skozi druge projekte ter partnerstva, smo na nek način gradili program Centra za kreativnost. Torej na podlagi tega, kar smo zaznali, da so potrebe tega sektorja.
Obstajajo podobni centri tudi v tujini?
nja Zorko: Ponosni smo, da se danes pravzaprav tujina zgleduje po nas. Zelo smo bili veseli, ko nas je obiskala direktorica finskega muzeja za arhitekturo s kolegi. En teden so preživeli pri nas na izobraževanju, ker finski muzej arhitekture na pobudo vlade in mesta združujejo z muzejem za oblikovanje – v novo vodilno mednarodno institucijo oz. ustvarjalno stičišče za arhitekturo in oblikovanje. Za to imajo namenjenih neverjetnih 130 do 150 milijonov evrov. Ko so iskali primere dobre prakse, so enega našli pri nas na primeru MAO s svojim programom in preobrazbo iz javnega zavoda v sodoben center oziroma organizacijo, ki združuje različna področja – od dediščine do sodobnejše produkcije. CzK je bil eden od projektov, ki je pritegnil njihovo pozornost in zdelo se jim je, da bi nekaj podobnega lahko vzpostavili tudi oni znotraj aktivnosti in nalog novega muzeja.
Glede na to, da se sami pogosto zgledujemo po Finski, nam je bilo v čast, da so v nas prepoznali zgled. Bi si pa tudi mi želeli, da bi tudi pri nas prišla kakšna podobna pobuda s strani države in mesta, da bi se muzeju kot krovni instituciji na področju arhitekture, oblikovanja in tudi kreativnega sektorja zagotovil prostor za stalne postavitve, za razstave v centru mesta ali z obnovo gradu Fužine (kjer ima MAO svoje prostore, op. p.). Nenazadnje na ta način mesto in država ustvarjata mednarodno prepoznavne in prebojne zgodbe in projekte.
Pokrivate različna področja in eno od njih je tudi oblikovanje. Omenili ste, da je razstava »Odprti smo« na sejmu Maison & Objet v Parizu požela veliko zanimanja.
Mika Cimolini: Na Maison & Objet smo se predstavili z zelo podobnim izborom pohištva in izdelkov za dom, kot smo ga imeli v Milanu na tednu oblikovanja. Če je pomen milanskega dogodka v tem, da se pokažeš, je sejem v Parizu izključno prodajen. Gre za B2B-sejem, na katerem je zaželeno, da so oblikovalci prisotni na razstavnem prostoru, poleg tega je na takšen sejem potrebno priti pripravljen s cenami, popusti za večje količine, promocijskim materialom ..., saj je sejem namenjen veleprodaji. Kljub temu da morda letos nismo bili popolnoma pripravljeni, pa smo se s predstavitvijo na Maison & Objet povezali z agencijo Spirit Slovenija in našli načine medsebojnega sodelovanja. Spirit Slovenija že podpira predstavitev slovenskih podjetij, tudi kreativnih, na sejmih, pri čemer pa so nekateri iz njihovih subvencij izločeni, ker so samozaposleni.
Kakšen je bil odziv na razstavo?
Anja Zorko: Odziv v Milanu je bil odličen in pravzaprav so nas v Pariz povabili na podlagi predstavitve v Milanu, ker je bila organizatorju naša razstava všeč. Bili smo malce drugačni in to so opazili. Na milanskem tednu oblikovanja so bili zelo dobri odzivi tudi v tujih medijih, pa s strani oblikovalcev in organizacij v tujini, s katerimi že sodelujemo. V okviru tedna oblikovanja v Milanu smo predstavili tudi letošnji 26. bienale oblikovanja in prišlo je ogromno partnerjev iz različnih muzejev in kreativnih centrov. Zaradi odličnega odziva se že pogovarjamo o novih predstavitvah in partnerskih sodelovanjih. Skozi te mednarodne predstavitve se vedno vzpostavljajo neke povezave – tako med nami in drugimi organizacijami kot tudi med kreativci.
Mika Cimolini: Če govorimo o konkretnih številkah, lahko povem, da se je v Milanu na našem sejmišču akreditiralo 256 novinarjev, proizvajalcev in interesentov za izdelke. Nekatere smo nato ponovno srečali v Parizu. Zaznali smo neposredne učinke, ki so vidni tudi v prodaji izdelkov, zato smo se odločili, da bomo odslej šli vsako leto v Milano, saj se moraš na takšnih sejmih pokazati večkrat. Kmalu bomo objavili poziv za nove izdelke s področja bivanja, ki jih bomo v Milanu predstavili naslednje leto. Ne bomo omejeni le na pohištvo, temveč smo poziv omejili na bivanje in mobilnost. V Sloveniji na letni ravni ne proizvedemo dovolj kakovostnih novih pohištvenih izdelkov oziroma se moramo zavedati, da so te kapacitete omejene. Ker nima smisla, da hodimo na te sejme z vedno istimi izdelki, iščemo nove koncepte teh razstav. Če želiš, da te opazijo, moraš biti prodoren. Lansko leto smo se predstavljali v Ventura Future, z razstavo v organizaciji nizozemske agencije Organisation in Design, in mislim, da se bomo letos spet. Zakaj? Ker v Milanu sam ne moreš narediti nič. Mogoče te opazijo, če si znan, kot npr. Tom Ford, če pa nisi, se izgubiš v množici.
Je oblikovanje ena od tistih kreativnih industrij, s katero se tudi sicer največ ukvarjate?
Mika Cimolini: Tako je. Čeprav so nam občasno očitali, da se z njim še premalo ukvarjamo. A danes je pomembno sodelovanje, zato želimo tudi oblikovanje povezati z drugimi področji, s storitvami ali s širšimi koncepti, na primer z bivanjem. V oblikovanje pohištva bi bilo danes treba vključiti koncepte mobilnosti, nove materiale in storitve ... Ne želimo se zapirati samo v oblikovanje, ampak želimo odpirati nova področja, seveda še vedno znotraj kreativnih industrij, še vedno v povezavi z gospodarstvom in s potencialno serijsko proizvodnjo.
Anja Zorko: Serijske proizvodnje dobro oblikovanih izdelkov v Sloveniji sicer žal nimamo več veliko, a s projekti CzK in pozivi, kot bo v kratkem objavljen za Milano Design Week 2020, želimo slovenskim oblikovalcem in proizvajalcem pri tem vsaj malce pomagati.
Mika Cimolini: S svojim prvim sodelovanjem v Milanu smo želeli pokazati, da v Sloveniji obstaja relevantno, mlado in inovativno oblikovanje, kar smo tudi dosegli. Opazili so nas in zdaj moramo s tem nadaljevati. Radi bi delali relevantne predstavitve. Ne bomo sprejeli vsega, ampak bomo naredili izbor po merilih iz razpisa, ki bo zelo kritičen. Zanimajo nas zgodbe, saj so danes zgodbe za izdelki tiste, ki se prodajajo.
Anja Zorko: Vedno tudi gledamo, kje smo umeščeni v primerjavi z drugimi organizacijami, ki obstajajo v Sloveniji na področju podpore podjetništva ali kreativnosti. V CzK pripravljamo kurirane razstave, ki jih vodi kustos ali ekipa kustosov ali strokovne komisije, ki izbirajo razstavljene predmete glede na usmeritev aktualne razstave ali predstavitve.
Kako se Slovenci na področju kreativnih industrij kosamo z drugimi državami?
Anja Zorko: V resnici obstaja kar nekaj slovenskih podjetij oziroma znamk, ki jim je uspel mednarodni preboj – in to so ljudje in podjetja, ki so uspeli in širijo ime Slovenije v tujini.
Mika Cimolini: Na to, da bi bilo takšnih podjetij in imen še več, poskušamo vplivati s Centrom za kreativnost. Seveda pa je tudi za to potreben čas. Ni realno pričakovati, da bi lahko vzpostavili nove blagovne znamke v letu ali dveh. In to zgolj skozi aktivnosti Centra za kreativnost.
Anja Zorko: Na celoten kreativni sektor je treba gledati širše in pri vzpostavitvi inovacijskega okolja ni dovolj le en ukrep ali zgolj Center za kreativnost. Tu se morajo prepletati različne spodbude – pristopiti morata ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za zunanje zadeve ... Res gre za meddisciplinarne projekte, kjer se je treba povezovati na krovni ravni. Naš center je le en kamenček v tem mozaiku.
A spremembe se že kažejo. Poleg CzK se je pred kratkim zagnal tudi projekt Mreža centrov raziskovalnih umetnosti, ki prav tako spodbuja sodelovanje med umetniki, raziskovalci, podjetniki in gospodarstvom. Slovenija si skozi strategijo pametne specializacije prizadeva na različnih ravneh zvišati inovativnost in to so nekateri od teh začetnih ukrepov, Evropska unija pa nenazadnje podpira kar nekaj projektov, ki povezujejo kreativni sektor z gospodarstvom in drugimi sektorji.
Kakšni pa so trenutno trendi v oblikovanju? Verjetno je eden od ključnih trendov trajnost, ki se čedalje bolj uveljavlja na vseh družbenih področjih?
Anja Zorko: Za trajnost bi težko rekli, da je trend, ampak je postala že kar osnova oziroma nuja. Določeni investitorji pravijo, da jih projekti, ki niso usmerjeni trajnostno, sploh ne zanimajo. Trajnost je oz. bo postala del vsakdana in projekti, ki ne naslavljajo tega področja, nimajo perspektive. Tu smo se mi odzvali z razstavo »Krožno in kreativno« in s pozivom, s katerim smo poskusili spodbuditi tovrstne izdelke in način razmišljanja.
Mika Cimolini: Trajnostno oblikovanje je in bo zagotovo vedno pomembnejše. Kroženje snovi v proizvodnji in življenjskem ciklu izdelkov je področje, kjer bi morala naša podjetja iskati priložnosti v bližnji prihodnosti. Sicer pa ima vsako področje svoje trende. Gre za to, da spodbujamo, da je pohištvo narejeno lokalno, iz trajnostnih materialov, da je hrana lokalno pridelana, poudarjamo električno mobilnost; vse z namenom znižanja ogljičnega odtisa in izkoriščanja materialnih virov.
Anja Zorko: Veliko se dogaja tudi na področju umetne inteligence, odprtega inoviranja, bioznanosti in povezave vseh teh sektorjev s kreativnim sektorjem in gospodarstvom.
Kaj pa družbena odgovornost?
Mika Cimolini: Tudi, še zlasti v obliki socialnega podjetništva. Zelo smo veseli, da je bilo na zadnji konferenci Podim zelo veliko kreativnih podjetij prepoznanih kot najboljših start-upov. Tudi mi smo predlagali podjetje, ki je zdaj prejelo evropsko nagrado za socialne inovacije; to je podjetje Hopalai, ki je razvilo aplikacijo Kobi kot pomoč pri branju za disleksične otroke.
Anja Zorko:To so teme, ki zanimajo tudi nas kot javni zavod, ki razpolaga z javnimi sredstvi. Mislimo, da moramo spodbujati tam, kjer trg še ne spodbuja. Obenem pa moramo s svojimi aktivnostmi zavzemati tudi kritično pozicijo do dogajanja v stroki in družbi.
Mika Cimolini: Nekaj je tržna in poslovna uspešnost, ki pa se ne meri nujno s stanjem na bančnem računu, ampak tudi z izboljšanjem bivanja in družbe.
Kakšne načrte imate za bližnjo prihodnost?
Mika Cimolini: Vsekakor je to znova razstava oblikovanja v Milanu, verjetno tudi v Parizu, a morda na malce drugačen način. Želimo si finančno pomagati slovenskim kreativcem, ki si sicer ne morejo privoščiti udeležb na mednarodnih sejmih.
Anja Zorko: V prihodnosti bomo še več pozornosti namenjali povezovanju kreativnega sektorja, ustvarjanju podpornih politik, podpori ministrstvu za kulturo pri razpisih in podpornih aktivnostih, raziskavam v sektorju, mednarodnim predstavitvam in partnerskim projektom, s katerimi bomo omogočali internacionalizacijo sektorja, mreženje in prepoznavnost v tujini. Z avstrijskim Design-Centrom in SKICA Dunaj, slovenskim kulturno-informacijskim centrom v Avstriji, se že dogovarjamo za predstavitev slovenskega oblikovanja v dunajski muzejski četrti leta 2021. Prav tako potekajo dogovori za predstavitev slovenske arhitekture v Bruslju, v času predsednikovanja Slovenije EU. Še več poudarka bomo namenili razvoju multidisciplinarnih projektov in sodelovanju med ustvarjalci, gospodarstvom ter drugimi sektorji.
Mika Cimolini: Poleg predstavitev na sejmih in razstavah se bomo v prihodnosti več ukvarjali z inkubacijo podjetij v kreativnem sektorju. Tudi tistim, ki so na razpisih letos izpadli iz financiranja, bomo omogočili sodelovanje z ment orjem, da bi morda izboljšali svoje poslovne modele. Ugotovili smo, da velikokrat ni težava v le finančnem vložku, ampak tudi v tem, kaj želiš doseči z denarjem, ki ga imaš na voljo; kam želiš priti in kako boš prišel tja; kako hitro lahko vstopiš na trg; kako hitro lahko svoje izdelke testiraš pri uporabnikih in dobiš odziv ... Predvsem pa moraš biti hiter in odziven. Moja vzornica je v tem primeru Lara Bohinc, ki je od oblikovalke nakita naredila preskok do oblikovalke pohištva. Od lanske kolekcije, ki smo jo predstavili na dogodku Prenos veščin, je naredila že dve novi in pravi: »Če tega ne bom naredila jaz, me bodo prehiteli.«
Članek je bil prvotno objavljen v 461. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na info@marketingmagazin.si.