Algoritem naš vsakdanji – Spotify

V digitalni dobi priporočilni algoritmi močno zaznamujejo naš vsakdanjik. Pravzaprav so, kot so zapisali na portalu Mashable, postali naši stalni »kompanjoni«. Na nas prežijo zjutraj, ko si še pred odhodom na stranišče ogledamo družbena omrežja, do popoldanskih »playlist« in večernih filmskih izborov.

»Ko algoritmi delajo za nas, so nevidni. Le bežno se zavedamo, da nam »strežejo« z nam všečno vsebino, še preden sploh vemo, da jo želimo. Vendar pa smo preveč »zaposleni« z videi mačk, da bi nam bilo mar. Ko pa nehajo delovati za nas, takrat jih opazimo,« je za Mashable zapisal Chris Taylor. V tokratni temi tedna se bomo tako posvetili algoritmom oziroma vrsticam kode,  ki vedno bolj vplivajo na naša življenja. Najprej se bomo posvetili Spotifyju.

Spotify in algoritnikovanje

»Today's Top Hits«, »Beast Mode« »New Music Friday«, »All Out 10s« in »Confidence Boost« so le nekateri od seznamov predvajanja na platformi za pretakanje glasbe Spotify. Njihov sistem za priporočanje glasbe, katerega smo se dotaknili v prispevku »Apple Music in Spotify: Kaj izbrati?«, velja za najboljšega med vsemi konkurenčnimi platformami. Oboževalci ga ... obožujejo. Posledično je orodje tudi prava promocijska mašinerija za vzhajajoče izvajalce.

V prispevku »Se da priti na playlisto Spotifyja z denarjem?« smo ugotavljali skrivnost, ki bi si jo želel izvedeti marsikateri izvajalec. »Na začetku so bili uredniki le ljudje, zdaj je več na algoritmu in strojnem učenju. Mi algoritnikujemo (ang. algatorial, op. p.), kjer urednikujejo ljudje, personalizirajo pa stroji. Primer personaliziranega seznama je »Beast Mode«. Vaš ni nujno enak mojemu, vendar pa skladbe izbirajo uredniki.,« je povedal njihov Jeremy Erlich, Spotifyjev vodja glasbene strategije.

Skratka, playlist za vse priložnosti in okuse na Spotifyju ne manjka. S tem pa tudi njegov algoritem dobi »material« za učenje.

Ima Spotify največ naročnikov zaradi dobrega algoritma ali je njegov algoritem dober, ker ima največ naročnikov?

Glede na to, da gre za ponudnika pretočne glasbe z največ uporabniki, Mateja Praprotnika, pomočnika direktorja Radia Slovenija, ne preseneča, da so Spotifyjevi algoritmi tako dobri in cenjeni. V primerjavi z Applom in Googlom je Spotify zanj »specialist«, kar prinaša prednosti in fokus. »Spotify obdeluje velike količine podatkov, ve, kdo smo, kje smo, kaj poslušamo, kakšen zvok nam je blizu. O glasbenem okusu ne sklepa le po avtorjih, analizira tudi zvok in milijarde seznamov predvajanj, playlist, ki jih ustvarjajo uporabniki. Tudi zato so generirani seznami Discover Weekly in Time Capsule tako presenetljivo dobri,« je prepričan. Ko so ti na voljo podatki o milijardah seznamih skladb, ki jih ustvarjajo uporabniki, si po ugotovitvah Praprotnika na dobri poti, da boš ugotovil glasbeni okus in pravilno napovedal, kaj bo poslušalcu všeč. »Če parafraziram temeljno vprašanje: ima Spotify največ naročnikov zaradi dobrega algoritma ali je njegov algoritem dober, ker ima največ naročnikov? Morda je to zdaj njihov začaran krog, v katerem bodo želeli ostati.«

Spotify je lahko tudi »zmeden«

»Spotify je dober. Vsak ponedeljek ti pripravi nov dnevni miks, ki je prilagojen tvojemu glasbenemu izboru. Težava nastopi, če je tvoj izbor preveč raznolik, če na primer poslušaš vse od Neila Younga do MacMillerja. Od Roberta Johnsona do Mendelshona. V takih primerih je Spotify »zmeden«,« ugotavlja Marjan Novak, svetovalec pri MM-u.

Eden najbolj uporabnih ta trenutek

Za Zorana Savina, direktorja Zavoda IAB, je Spotifyjev algoritem pravzaprav eden boljših ta trenutek, ker poskuša dejansko razumeti vsebino samo, npr. lestvice, ritem, barva, BPM, preden poskuša to polje »spojiti« z uporabniki in njihovimi vhodnimi podatki (t.i. Collaborative Filtering). »A njegova največja prednost je gotovo v uporabnosti algoritma, saj je njegov »Discovery weekly« eden od glavnih razlogov za odločitev o nakupu storitve s strani uporabnikov. Se pravi da dejansko - tudi s pomočjo drugih storitev in algoritmov - spaja poslušalce in ustvarjalce, ki se drugače mogoče ne bi nikoli srečali. Marsikateri algoritem namreč rešuje izredno zapletene naloge in ogromno količino podatkov, a dodaja malo uporabne vrednosti,« ugotavlja Savin. Še več, največji problem zanj nastane tam, kjer algoritem obljublja veliko, a tega ne more narediti. Tipičen primer zanj nastopi takrat, ko je enostavno premalo vsebin, da bi lahko sploh rešil problem, torej problema ni. »A tako ta kot drugi algoritmi smo po mojem mnenju še vedno na začetku poti do odličnih algoritmov. Tako Spotfiyjev algoritem še ne zazna, kdaj in v kakšnem okvirju bi uporabnik rad poslušal določeno glasbo, čeprav ima verjetno na voljo tudi te podatke. Predvsem pa je po mojem mnenju še ogromno prostora prav iz vidika umetne inteligence. Večina algoritmov se namreč še vedno rodi v glavi razvijalcev. Kar pomeni, da se ne učijo v dovoljšni meri, oziroma tako, da bi presegli tudi ustvarjalce. Torej, da bi do zadanega cilja prišli preko rešitev, na katere nismo niti pomislili.« Savin poudarja tudi pomen poslovnih zahtev - cilj algoritma je namreč postavljen s strani razvijalcev. In postavljen je tako, da neposredno rešuje ali pospešuje tudi poslovne cilje. Opozarja na primere, ko se podjetju splača »vriniti« neko vsebino, kljub temu da to ni v interesu poslušalca, bralca, gledalca. In tam se stvari kaj hitro zalomijo. »Slednje se denimo pozna tudi pri Spotifyju, saj je, nekoliko paradoksalno, v slabšem položaju, kot je bil pred kakim letom. Kljub ogromni prednosti pred tekmeci v številu naročnikov in prihodkov so trgi, na katere se širi, nekoliko manj donosni kot zdajšnji. Stroški pa rastejo sorazmerno z vsakim vstopom. Zato je treba videti, kako se bodo na to odzvali. Vemo, da so že ponudili »storitev«, kjer bodo lahko določene pesmi promovirali v zameno za večji odstotek avtorskih pravic, in kako bodo posledično usmerili vse poslovne in algoritmične rešitve,« sklene Savin.

Zagata ob »nepredvidljivih« poslušanjih

»Spotify nam kroji sezname skladb po našem okusu s kompleksnimi kombinacijami strojnega učenja in navad njegovih uporabnikov. Pri prvem med številnimi prevzemi najboljših podjetij na področju priporočil morda še najbolj izstopa MIT-jev The Echo Nest, ki je oče najbolj prepoznavnega samodejno ustvarjenega seznama Discover Weekly. Ta uporabnike pričaka vsak ponedeljek, vsakega z njemu prilagojenimi glasbenimi deli,« pojasnjuje Jernej Špende, samostojni digitalni strateg.

Na drugi strani je 200 milijonov uporabnikov do danes ustvarilo več kot 3 milijarde playlist (to je 60-krat več, kot je skladb v njegovi knjižnici!). Kar je za Špendeta ogromen bazen »ročno izdelanih« povezav med posameznimi skladbami, ki »napaja« algoritme. Vse imajo namreč neko rdečo nit - ritem, čustva, žanr, osebnost, lokacijo, jezik, priložnost, čas, ,-  algoritmi pa na tej podlagi ustvarjajo nove sezname, poganjajo shuffle in skrbijo za raziskovanje glasbenih priporočil.«

Ob tem dodaja, da je dve leti nazaj Spotify vsem uporabnikom brezplačno odprl 15 ključnih premijskih samodejno ustvarjenih seznamov skladb (Daily mix, Discover Weekly, Today’s Top hits, Rap Caviar in druge). Poslovna poteza, ki je za Špendeta povečala število uporabnikov, je v sistem pripeljala sveže število novih poslušalcev glasbe, ki pomagajo algoritmom. En večjih izzivov pa ostaja ‘obdelava’ velikih količin nove glasbe vzhajajočih glasbenikov. »Spotify se je ponovno zatekel k človeški kuraciji: na spletu je identificiral 50 tisoč posameznikov oziroma »mnenjskih voditeljev«, ki so prvi začeli poslušati določeno glasbo, analiziral njihov glasbeni okus, ga kategoriziral v nekaj žanrov in programsko oblikoval v sezname predvajanj z imenom »Fresh finds«.«  

A še tako odlični algoritmi pogosto pridejo v zagato, ko skušajo ugotoviti, kaj bi človeško uho v nekem trenutku želelo poslušati. »Če ste cel teden poslušali Sebastiana Tellierja, vas v ponedeljek utegne pričakati Paradis ali kaj podobnega. Če pa ste s svojim računom naredili nekaj povsem običajnih odklonov tipa »Kateri slovenski band je že imel komad Warum ist die Banane Krum?«, bo vaš naslednji glasbeni ponedeljek nekoliko manj predvidljiv. »