Banksy: Najbolj znani anonimnež

Pogovor se je vrtel predvsem okoli vprašanj, kako umetnik (poleg Banksyja sta takšna še npr. sicer že preminuli Andy Warhol, ki pa še vedno dviguje prah, in kontroverzni Damien Hirst, ki rad šokira in provocira javnost) postane marketinški fenomen in koliko k vsemu »pompu« okoli Banksyja prispeva to, da skriva svojo identiteto.

Banksy je vizualni komentator

Oblikovalec Tomato Košir, ki je tudi letošnji dobitnik Prešernove nagrade za delo na področju grafičnega oblikovanja, meni, da je Banksy za razliko od omenjenih Warhola in Hirsta vizualni komentator, ki zgolj uporablja orodja likovne umetnosti za komentarje na politične, socialne in okoljske teme. »Priljubljenost je dosegel zaradi izredne sporočilne jasnosti, tematske aktualnosti, umeščanja 'komentarjev' v javni prostor ter posledičnih viralnih poobjav na družbenih omrežjih. Slednja imajo verjetno danes večji kvantitativni doseg kot galerije in muzeji. Njegova anonimnost bržda še najbolj 'zintrigira' ciljne skupine ljudi, ki jih tovrstna dela sicer ne dosežejo. Skupek vseh elementov pa mu nekako zadnjih dvajset let gradi edinstveno blagovno znamko,« je za MM povedal Košir.

»Banksy je priljubljenost dosegel zaradi izredne sporočilne jasnosti, tematske aktualnosti, umeščanja 'komentarjev' v javni prostor ter posledičnih viralnih poobjav na družbenih omrežjih,« pravi oblikovalec Tomato Košir. (Foto: Peter Giodani, arhiv MM)

Ko se delo iz umetnine spremeni v naložbo ...

»Jaz bi rekel takole – brez kakršne koli prave izkušnje s kritiko ali zgodovino umetnosti: vsak je umetnik, dokler ne postane Umetnik,« začne pogovor kreativni direktor Drago Mlakar. Po njegovem mnenju prideš iz sfere osebnega v sfero javnega, ko se stavek »poglejte, kaj sem naredil« zamenja s stavkom »naredi nekaj, mi bi to radi videli«.

»Takrat tvoje delo in z njim tudi ti kot ustvarjalec postaneš zanimiv, privlačen in predvsem vreden. Da prideš do te točke, pa moraš narediti nekaj izjemnega. Banksy je to naredil z izjemnimi grafiti, ki so družbeno kritični, satirični in ne nazadnje tudi lepi. Ko se slika ali risba s hladilnika ali v Banksyevem primeru z ulice premakne v galerijo, postane fenomen. Ko pa si enkrat tam – v družbi izjemnih – pa se zgodi marketing in Umetnik postane marketinški fenomen. Njegovo delo se iz umetnine spremeni v naložbo,« meni.

Po Mlakarjevem mnenju Banksyjeva skrivnostnost najverjetneje izhaja iz tega, da je kot umetnik delal ilegalne umetnine. »Danes pa mu kot Umetniku služi kot odlična iluzija – Banksy je upor. Banksy je proti sistemu. Banksy je gverila. Banksyju z izbiro anonimnosti ni bilo potrebno postati to, kar je ustvarjal, Warhol je moral ... Ko pomislimo na Banksyja, pomislimo na veliko stvari, ampak na prvo žogo bi rekel, da ne pomislimo na gospoda, ki ima okoli 50 let in s sprejem uničuje lepe fasade. Če bi ga videli ustvarjati v Ljubljani, bi kdo poklical policijo, da ustavi tega nepridiprava,« se nasmehne.

»Lepota slovenskega jezika nam ponuja lepo, četudi morda napačno interpretacijo. Umetnost je, za razliko od narave, umetna. Njeno vrednost in presežnost ustvarjamo ljudje. Najprej tako da jo 'naredimo', potem tako, da jo cenimo. Da ji damo vrednost v denarju. Bolj kot je ta vrednost visoka, bolj je umetnina cenjena in bolj zanimiva je za splošno javnost. Ko pa je nekaj zanimivo za javnost, se zgodi marketing,« pravi Drago Mlakar, Umetnik.

»Za mnoge ustvarjalce je marketing prej ovira kot korist«

Miha Artnak, oblikovalec ter ustanovitelj in direktor strateškega oblikovalskega studia Ljudje, pravi, da je spoznal mnogo ustvarjalcev, ki jih marketing prej ovira kot jim koristi. »Medijska pokrajina z družbenimi omrežji na čelu je zasičena, a ti svet vseeno pravi, da to moraš početi, če bi rad uspel v tem, v čemer si dober. Tudi če si introvertiran ali pa bi se raje posvetil zgolj delu. Če ne, pa raje delaj kaj drugega,« ugotavlja.

Po njegovem mnenju je za to, da postaneš marketinški fenomen, najprej zagotovo potrebna odločitev, da si to želiš. »Potem pa vidim dva recepta. Pri prvem se ti – namerno ali nenamerno – posreči nekaj viralnega, pri drugem pa gre za dolgo igro konsistentnosti in grajenja skupnosti. Do fenomena pa je še dolga pot. Okej, obstaja še en recept – imaš veliko denarja in si redno kupuješ pozornost,« še doda.

»Banksy skriva identiteto, ker je to lastnost celotne subkulture street arta in grafitov. Na poti pa mu je zagotovo koristilo, da se nikoli ne razkrije, in postane najbolj znani anonimnež,« pravi Miha Artnak iz studia Ljudje. 

Nezmotljiva prepoznavnost sloga

Majo Gspan Vavpetič, kreativno vodjo oblikovanja v Cankarjevem domu, na izjemno srečanje z enim od Banksyjevih navdihujočim originalov na sami ulični lokaciji, kjer je grafit nastal, veže osebni spomin. »Med popotovanjem po Škotskem pred pol desetletja smo naleteli na eno od njegovih umetnin v Glasgowu. Grafit na pobeljeni steni je preživel verjetno zato, ker opek ni bilo mogoče tako enostavno 'restavratorsko' odstraniti kot kakšen kos betonskega zidu, ki se lažje znajde v umetniški zbirki kakšnega premožnega kolekcionarja. Nezmotljivo prepoznavnost sloga je bilo mogoče zaznati tudi iz dokaj hitro vozečega kombija po centralni (ne)prometni žili Glasgowa, zato pa je bila slast odkritja toliko večja in pristnejša,« pravi. Kot nam še zaupa, je ne mika plačevati dokajšnje vstopnine za ogled že videnih in razvpitih grafičnih ponatisov na umetni svetlobi v izložbeni nakupovalni galeriji Čopove ulice, kjer je galerija Deva Puri s kustosom Davidom Rjazancevim na čelu postavila razstavo. »Pristnost nepričakovanega umetniškega doživetja v Banksyjevem rojstnem mestu bi mi turistična ponudba spominkov na majicah v slovenskem glavnem mestu lahko okrnila,« dodaja. 

Maja Gspan Vavpetič, kreativna vodja oblikovanja v Cankarjevem domu, z enim od Banksyjevih originalov na Škotskem.