beremmo
Aktualno

BereMMo: Mojstri (knjižnega) marketinga

Simona Kruhar Gaberšček je za vas priskrbela nov seznam dobrega branja.

Predstavljamo posodobljeno različico Temeljev trženja dr. Maje Konečnik Ruzzier, odkrivamo, zakaj je tudi četrti roman Sally Rooney zanetil vihar na družbenih omrežjih, se poglabljamo v čustvene stiske pop princeske Britney Spears, padamo na besede Jerce Cvetko in svoje razpoloženje prilagajamo Mihi Mazziniju.

Maja Konečnik Ruzzier: Temelji trženja

Ekonomska fakulteta v Ljubljani, 2024

Dr. Maja Konečnik Ruzzier, redna profesorica na ljubljanski Ekonomski fakulteti, je po šestih letih od prve izdaje svoje knjige Temelji trženja poskrbela za temeljito posodobitev tega za slovenski marketing zelo pomembnega priročnika. Ta zagotovo ne bo koristil le študentom, ki jim predstavlja dragoceno študijsko gradivo, temveč tudi širši javnosti, ki bi se rada malce bolj poglobila tako v marketinške zakonitosti kot tudi nova spoznanja s tega področja. Kot je v predgovoru zapisal prof. dr. Tomaž Kolar, knjiga zapolnjuje precejšnjo vrzel na slovenskem trgu, ki zeva med temeljnimi, minimalistični, parcialnimi in (pretirano) preprostimi teksti o trženju in vseobsegajočimi priročniki, kot je npr. prevod Kotlerjevih zelo obsežnih in pogosto preveč kompleksnih in podrobnih »biblij« trženja.

Avtorica uvodoma obravnava temeljne trženjske koncepte, pri čemer govori tudi o izzivih in prilagajanju trženja v 21. stoletju, kamor sodijo tudi vpliv tehnologije na trženje, internacionalizacija in globalizacija trženja ter trženje, ki temelji na trajnostnem razvoju. V drugem delu se posveti razumevanju trga ponudnikov in porabnikov, v tretjem, najobsežnejšem delu, pa preuči pristope k strateškemu trženju. Sem sodi tudi trženje na osnovi sodobnih tehnologij, pri čemer izpostavi tudi umetno inteligenco, obogateno in virtualno resničnost, metavesolje in virtualne vplivneže ter njihov vpliv na trženje blagovnih znamk. Še posebej privlačno branje pa predstavljajo številni praktični primeri, ki dopolnjujejo teorijo – za bralce, ki so morda bolj navajeni ameriških in britanskih primerov dobre prakse, je zelo dragoceno, da so vključeni tudi primeri slovenskih blagovnih znamk, ki dokazujejo, da se lahko tudi Slovenci pohvalimo z odličnimi marketinškimi pristopi. Pri oblikovanju teh vsebin so sodelovali ugledni trženjski strokovnjaki, ki znanje iz prakse predajajo študentom fakultete, in sicer Borut Fakin (Vina Koper), Leon Korošec (Elan), Melanja Korošec (Marles), Lidija Rakuša (Spar Slovenija) in Katja Terglav (XLab).

Pomembna pridobitev za vašo marketinško knjižnico!

Temelji trženja

Sally Rooney: Intermezzo

Mladinska knjiga, 2024

(Vsaj) temelje marketinga pa odlično obvlada Sally Rooney, 33-letna irska pisateljica, ki je s svojima prvima romanoma Pogovori s prijatelji in Normalni ljudje v milenijski generaciji obudila zanimanje za knjige. Knjižne vročice, ki jo je sprožila na družbenih omrežjih Instagram in TikTok (oziroma Bookstagram in BookTok), v takšnih razsežnostih še nismo doživeli, predvsem pa je tlakovala pot tudi drugim pisateljem, ki se vedno bolj zavedajo, da so družbena omrežja ključna za promocijo njihovih del. Pri Intermezzu, svojem četrtem romanu (po že omenjenih dveh je leta 2021 izšel še Kje si, prelepi svet?), je šla še korak dlje in poskrbela, da je ta postal pravi statusni simbol. Novinarjem, kritikom, vplivnežem, knjigarnarjem in zvezdnikom naj bi poslali »le« 2500 izvodov romana (za naše razmere je to seveda ogromno, a na svetovni ravni je to le peščica – njene knjige se namreč prodajajo v milijonskih nakladah), pri čemer je bil vsak poimenovan in oštevilčen. Rezultat je bil naravnost osupljiv – igralko Sarah Jessico Parker so »zalotili«, ko je med snemanjem serije And Just Like That prebirala svoj poklonjeni izvod, na družbenih omrežjih so se pojavljale fotografije knjige, ki je delala družbo aperol spritzu ali, kot duhovito poroča spletni portal MSNBC, »strateško zakrivala obraz v bikini oblečene vplivnice, ki je brala na plaži«. »Vsak« si je menda želel svoj izvod, ki je tako postal pravi predmet poželenja. Čeprav so si kritiki menda prav želeli najti pomanjkljivosti v njenem pisanju, pa jim je spodletelo – Sally Rooney namreč resnično dobro piše. V središče svoje najnovejše zgodbe postavi brata Petra in Ivana Koubeka, ki si ne bi mogla biti bolj različna. Peter je 32-letni odvetnik iz Dublina, ki je razpet med 23-letno Naomi in Sylvio, nekdanjim dekletom njegovih let, v katero je še vedno zaljubljen, a zaradi njene skrivnostne nesreče (pisateljica nikoli ne razkrije, kaj se ji je zgodilo) ne moreta biti skupaj. 23-letni Ivan je izjemno nadarjen šahist, a introvertiran in okoren, ko gre za socialne veščine. Na nekem turnirju spozna Margaret, čutno in milo 36-letnico, ki se ločuje od moža alkoholika. Njuna starostna razlika Petra izjemno moti, zaradi česar se z bratom zapletata v nenehne spore, pri čemer pa se vsak po svoje sooča še s smrtjo ljubljenega očeta. Rooneyjeva mojstrsko prepleta njuni zgodbi in se ponovno izkaže za pretanjeno opazovalko človeških čudi. S svojim neobremenjenim slogom pisanja raziskuje realnost razlik med generacijami in pritiskov družine, v ospredje pa postavlja ljubezen, spolnost, žalost in krivdo. Užitkarsko!

Intermezzo

Britney Spears: Ženska v meni

Beletrina, 2023

Britney Spears, ki so jo mediji po meteorskem vzponu njene glasbene kariere, oklicali za pop princesko, je v svojem življenju želela le peti in plesati, kot zapiše v svoji avtobiografiji Ženska v meni. Rodila se je v nefunkcionalno družino, z očetom alkoholikom, ki je ustrahoval družino, a po hčerkinih prvih uspehih »zavohal« obetavno poslovno priložnost. Britney je zanj postala sredstvo za služenje denarja, medtem ko ta, vsaj kot trdi sama, nikoli ni bil v središču njene pozornosti. V svoji naivnosti namer lastne družine ni nikoli prepoznala – oziroma si jih ni hotela priznati –, a jo je ta dejansko zasužnjila. Višek njene ujetosti v družinske (predvsem očetove) okove pa je bilo trinajstletno skrbništvo, ki ga je oče pridobil po sodni poti, s tem pa tudi popoln nadzor nad hčerko. Britney je takrat že imela sinova, ki sta ji pomenila vse na svetu, a ji je oče onemogočal stike z njima, sklicujoč se na njeno domnevno nezmožnost skrbeti zanju. Pri tem pa je sama neumorno nastopala na koncertih po vsem svetu – in bila očitno zmožna (vsaj) služiti. Po toliko čustveno izjemno napornih letih, v katerih se je tudi vedno znova spuščala v razmerja z moškimi, ki so z njo grdo ravnali, se je končno postavila zase, zamenjala odvetnika in dosegla ukinitev skrbništva. Pri tem so ji bili v veliko podporo oboževalci z vsega sveta, ki so na družbenih omrežjih z oznako #freeBritney sprožili pravo gibanje – in morda vendarle pripomogli k temu, da so se sodniki odločili v njen prid. 

Britney svojo zgodbo pripoveduje prostodušno, odkrito, brez pretiranega obtoževanja svoje družine, celo s humorjem, toda v ozadju je lahko zaznati njeno ranljivost in prizadetost, predvsem pa presenečata njeni naivnost in otroškost. Uteho za vse, kar se ji je dogajalo, pa je vedno našla v glasbi – in sinovih. Ganljiva in pretresljiva življenjska zgodba, ki razgalja drugo plat »pop princeske«, ki je morala po vseh pritiskih, tudi medijskih, saj so ji bili krvoločni paparaci nenehno za petami, še posebej, ko je bila povsem na dnu, vendarle odrasti.

Britney Spears

Jerca Cvetko: Padam na besede

Cankarjeva založba, 2024

Z letos uvedeno zbirko Razmerja je Cankarjeva založba dala priložnost večinoma še neuveljavljenim slovenskim avtoricam in žanrski literaturi, ljubezenskim romanom, na katere se pogosto zgleda zviška. Toda že s prvimi tremi romani (zbirko ureja pisateljica in in publicistka Lara Paukovič) je dokazala, da povsem neupravičeno, predvsem pa, da imamo tudi v Sloveniji veliko še neodkritih pisateljskih talentov. Ena od njih je tudi Jerca Cvetko (1983), ki se sicer ukvarja z uprizarjanjem kamišibaj zgodb, pripovedovanjem ob ilustracijah. Njen prvenec Padam na besede je simpatična ljubezenska zgodba, ki vam bo, kot obljublja založnik, »povrnila zaupanje v ljubezen«. Morda pa res ...

Pri 40-ih letih se je verjetno res težko spet znajti na (ljubezenskem) »trgu«, kot se zgodi glavni protagonistki Iris, ki jo zapusti dolgoletni partner – seveda zaradi precej mlajšega dekleta, ki za povrh vsega še pričakuje njegovega otroka. Iris je sicer dokaj uspešna in priljubljena voditeljica prireditev, kar pa je zanjo zelo stresno in čedalje manj uživa v javnem nastopanju. Ko nenadoma ostane brez strehe nad glavo, se za nekaj časa preseli k »odštekani« prijateljici Lili, ki ji tudi ustvari profil na Tinderju. Iris začne hoditi na zmenke, a se ti sprevržejo v precej bizarna srečanja bližnje vrste. Ko ji še ena zelo dobra prijateljica, Mateja, uredi, da lahko prebiva v brunarici svojega nekdanjega sošolca, pa se kolo Irisine usode začne vrteti v drugo smer ... Kratkočasno, nepretenciozno in prijetno branje.

Padam na besede

Miha Mazzini: Menjava glasbe

Goga, 2024

Miha Mazzini, ki je širši slovenski javnosti verjetno najbolj poznan po pronicljivih in zabavnih kolumnah na Siol.netu, s katerimi je neusmiljeno dregal v (če se milo izrazim) posebnosti slovenskega naroda, me je razorožil s svojim romanom Osebno in od takrat nestrpno pričakujem tudi druge njegove knjige. V njih pride na plan njegova izjemna domišljija in tudi v desetih kratkih zgodbah, zbranih v knjigi Menjava glasbe, ni nič drugače. Že sama zasnova knjige je neobičajna, saj jo lahko berete z obeh strani in jo, kot obljublja založnik, prilagajate svojemu razpoloženju. Ilustracije Samire Kentrić na naslovnici knjigi dodajajo še posebno estetsko vrednost in nakazujejo dvojen značaj zgodb. Ena stran knjige, ki jo avtor poimenuje za »vražjo« (na vaše strune tu igra vražiček v podobi robota), nagovarja trende sodobnega sveta in ponuja svojevrsten pogled v prihodnost, ki jo bo krojila tehnologija. Takšna je na primer zgodba z naslovom Najbolj srečen par na svetu, ki nam naslika srečnega človeka prihodnosti – robotsko kopijo, ki posameznika nadomesti po njegovi smrti. Druga stran pa je bolj »angelska« (tu na vaše strune brenka podoba prikupnega angela) in vam bo bolj blizu, če ohranjate optimizem in vero v človeka. Le od bralca je torej odvisno, kakšno glasbo bo izbral. Predlagamo vam, da si zavrtite obe strani plošče, saj boste v nasprotnem primeru zamudili marsikakšno mojstrovino. Saj, kot pravi avtor: »Menjava glasbe je zbirka nepričakovanih srečnih koncev.« 

Menjava glasbe

Članek je bil izvorno objavljen v Marketing magazinu december 2024, #522. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Intervju

zz
28. 03. 2025

Od lanskega svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici sta Mastercard in agencija…

mm
27. 03. 2025

Neodgovorni, nespoštljivi, neprilagojeni? Ali pač samo drugačni?

zz
25. 03. 2025

Kako je »Manca z Wolta« prišla na idejo, da bi ustvarila Akademijo za karieristke in…

Naši avtorji