Dinamični svet priporočilnih algoritmov
V tokratni temi tedna smo s sogovorniki naredili pregled treh »velikih« priporočilnih algoritmov – Spotifyja, YouTuba in Netflixa.
Gašper Meden
Pixabay
V osnovi je koncept algoritma preprost. Gre za zaporedje navodil računalniku. Ta navodila so lahko zelo preprosta, lahko pa zelo kompleksna. Če malo zapletemo: »gradniki« velikih algoritmov so manjši algoritmi, ki jih gradijo še manjši. Kot piše Pedro Domingos, avtor knjige The Master Algorithm, so (seveda precej bolj osnovne) algoritme poznali že stari Babilonci. Prevrtimo čas v sedanjost. V seriji prispevkov »Algoritem naš vsakdanji« smo se osredotočili na tri platforme, kjer veliko (vse?) stavijo na priporočilne algoritme oziroma na tiste, ki napovedujejo, kaj nam bi bilo lahko všeč. S sogovorniki smo ugotovili, da imajo še tako napredni in recimo temu »naučeni« svoje pomanjkljivosti. Tudi prej omenjeni Domingos poudarja, da smo v tem pogledu šele na začetku razvoja.
Spotifyjev algoritem velja za najboljšega med vsemi konkurenčnimi platformami. Oboževalci ga ... obožujejo. Posledično je orodje tudi prava promocijska mašinerija za vzhajajoče izvajalce. O glasbenem okusu ne sklepa le po avtorjih, analizira tudi zvok in milijarde seznamov predvajanj oziroma playlist, ki jih ustvarjajo uporabniki. Tudi zato so playliste Discover Weekly in Time Capsule tako navdušujoče dobre. V prvem prispevku iz serije pa smo s sogovorniki ugotovili, da ga lahko z zelo raznolikim glasbenim okusom tudi »zmedete«.
YouTubov algoritem ima izmed vseh treh morda najbolj negativen sloves. Če so bile še do nedavnega kritike osredotočene na »priporočanje« teorij zarot in ekstremističnih vsebin, pa smo danes priča obratni situaciji – cenzuri. V prispevku smo s kratkim pregledom njegovega razvoja tako dobili vpogled, zakaj takšni skrajnosti.
Netflix nam priporoča filme ali serije, s katerimi smo v slogu zmenkarij dober »match« oziroma se ujemamo. Celo do te mere, da povzroči verižno gledanje serij. Med drugim smo ugotovili, da ima poleg odličnega uporabniškega vmesnika še dve veliki prednosti pred tekmeci. Prvič, gre za platformo s plačljivo vsebino, kar pomeni, da je njihov edini cilj zadovoljstvo uporabnika. Uporabnik do priporočilnega algoritma pride le takrat, ko je že plačal, zato prodaja ni prioriteta. Kot drugo pa imajo – za razliko od denimo YouTuba – popoln nadzor nad vsebino, kar pomeni, da na njej ni neprimerne vsebine, h kateri bi te lahko pripeljal. Vendar pa je tudi Netflixov algoritem nepopoln – v nekaterih primerih ne zna ali pa noče ločiti med kakovostnimi produkcijami in podpovprečnimi serijami, ki se tvojega izbora dotaknejo v tematiki, ne pa tudi želeni kakovosti.