Domena: v prvi vrsti še vedno sopomenka za spletni naslov, dejansko pa veliko več
Domena .si je leta 2022 praznovala trideset let. Vse od leta 1992 Register.si skrbi za domače domene in razvija sistem registracije preko pooblaščenih registrarjev. O pomenu nacionalne domene smo se pogovarjali z Barbaro Povše, vodjo Registra.si.
Tina Guček
»Časi, ko je bila domena le nepomemben internetni naslov, ki je služil predvsem pretvorbi številčnih, IP-naslovov, v lažje zapomnljive besedne naslove, so minili že pred skoraj dvema desetletjema. Že dolgo je domena v prvi vrsti sicer še vedno sopomenka za spletni naslov, dejansko pa je veliko več; lahko je blagovna znamka, izdelek ali zanimiv slogan. Stranki lahko vzbuja zaupanje ali dvom, jo pritegne ali odvrne. In tega se zaveda vse več podjetnikov in spletnih agencij, zato izbiri domene posvečajo vse več pozornosti,« pravi Barbara Povše.
Na vprašanje, kako odločevalce v podjetjih in agencijah, ki se odločajo, katero vrhnjo domeno bodo izbrali za svoje blagovne znamke, prepričati, da izberejo .si, odgovori preprosto: »Morda bi bilo bolje, da se podjetja vprašajo, kaj pridobijo z domeno pod drugo končnico. Domena .si je naša nacionalna domena oz. slovenski spletni naslov. Govori o tem, da podjetje 'živi' v Sloveniji – posluje v Sloveniji ali s Slovenijo, plačuje davke v Sloveniji, ponuja svoje izdelke ali storitve Slovencem. In če posluje s tujino, je vse to še vedno pomembno.«
Domena .si ima močno prepoznavnost in percepcijo
V Sloveniji je končnica .si močno prevladujoča, sledita pa ji .com in nato .eu. Številna podjetja menijo, da z drugo končnico delujejo bolj »mednarodno« in morda bolj resno, v resnici pa ni ravno tako. V letih 2014 in 2017 je Register.si v sodelovanju z agencijo Formitas izvedel obsežno raziskavo prepoznavnosti in percepcije .si domene v Sloveniji. Pri priklicu je bila .si močnejša od .com, prav tako so podjetja ocenila domeno .si kot bolj primerno od .com, domeno .eu pa je kot primerno ocenila manj kot polovica anketiranih. Druge domene, vključene v raziskavo (.org, .net in .biz), so bile ocenjene še veliko slabše. Po mnenju respondentov je .si najprimernejša za vse dejavnosti, razen za tuja podjetja, ki delujejo v Sloveniji.
Domeni .si in .com sta po percepcijski vrednosti v Sloveniji najmočnejši, je pa ponovljena raziskava pokazala, da se je indeks percepcije .si povečal za 15 odstotkov, indeks percepcije .com pa zmanjšal za skoraj četrtino. Obenem se je popravila tudi kakovost percepcije .si, delež negativnih pripisov pa je v letu 2017 narasel.
Potrošniki bolj zaupajo nacionalnim kot generičnim domenam
Če je včasih veljalo, da podjetja, ki želijo poslovati mednarodno, izberejo domeno .com, Barbara Povše pravi, da danes ni več tako. »Vsi poznamo slogan 'Misli globalno, deluj lokalno'. Izbira domene ne govori o tem, ali podjetje posluje mednarodno ali lokalno. Evropske raziskave kažejo, da potrošniki na splošno bolj zaupajo nacionalnim domenam, kot so .si, .it, in .de, kot pa generičnim, na primer .com ali .net. Z enotnim evropskim pravnim okvirom to še posebej velja za evropske nacionalne domene. Generične domene so namreč podvržene pravilom, ki jih določa internetna družba za dodeljena imena in številke – ICANN oz. Internet Corporation for Assigned Names and Numbers s sedežem v ZDA. Vse nacionalne vrhnje domene pa delujejo skladno z nacionalno zakonodajo države, katere naslov predstavljajo,« pove.
To pomeni, da je pod vsemi evropskimi nacionalnimi domenami zagotovljena varnost osebnih podatkov, evropska zakonodaja namreč zavezuje nacionalne registre in registrarje k visoki stopnji informacijske varnosti in transparentnosti delovanja. Zakonodaja Evropske unije nudi visoko stopnjo zaščite pravic potrošnikov. Če podjetje posluje mednarodno, mu domena .si – vsaj pri strankah v Evropi – po njenem mnenju prinaša prednost pred domeno .com.
»Blagovna znamka ali podjetje brez prave domene ne more uspeti«
Sočasno ko registriramo podjetje oz. začnemo graditi blagovno znamko, bi morali zato tudi že registrirati domeno .si. »Če smo včasih poudarjali, da sta svetova dva, fizični in virtualni, danes to več ne drži. Ta svetova sta se prepletla in eden brez drugega ne obstajata. Prisotnost podjetij in znamk ni več vprašanje, temveč dejstvo. To pomeni, da blagovna znamka ali podjetje brez prave domene ne more uspeti,« pove Barbara Povše.
Svetuje, da pri blagovni znamki pred poimenovanjem opravimo raziskavo – kaj že obstaja, ali bi bilo ime lahko zamenljivo z že obstoječim, na kaj asociira ... Vsekakor pa moramo obenem preveriti, da je na voljo tudi ustrezna domena, in jo nemudoma registrirati. Registracija domene .si je zelo enostavna in hitra, cena pa nizka. »Vrednost domene je za nosilca blagovne znamke ali podjetja v primerjavi s ceno registracije neprimerno višja. Zato je močno razvit sekundarni trg domen. Nekatera podjetja ali posamezniki registrirajo zanimive domene in jih prodajajo za mnogo višje zneske,« še izvemo.
V primerjavi z domeno .com je takšnih primerov pod .si razmeroma malo, a so. Po besedah Povšetove večinoma ne gre za zlonamerne registracije. Trgovci z domenami registrirajo zanimive besede in besedne zveze, generične pojme ali slogane, za katere menijo, da jim bodo prinesli zaslužek. Veliko zanimanje je tudi za potekle domene, ki so jih nosilci opustili ali so jim pozabili podaljšati registracijo. Ker se zavedajo vrednosti domene za nove podjetnike in nosilce blagovnih znamk, pa spremljajo tudi registre teh in registrirajo proste domene, ki se ujemajo s podjetjem ali znamko.
Kaj storiti, če je nekdo že registriral »vašo« domeno?
Nosilci znamk in podjetij, ki ugotovijo, da je nekdo drug registriral »njihovo« domeno, lahko preko postopka ARDS sprožijo domenski spor. Ta postopek je namenjen reševanjem razmeroma enostavnih, jasnih kršitev.
Za uspeh s pritožbo mora pritožnik dokazati tri okoliščine:
- da je sporna domena identična ali zamenljivo podobna njegovi blagovni znamki ali podjetju, kot izhaja iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, ali da krši njeno avtorsko pravico, ali registrirano geografsko označbo, ali posega v njegove pravice na osebnem imenu ali v drugo pravico, ki je priznana v pravnem redu Republike Slovenije; in
- da nosilec nima pravno priznanega interesa glede sporne domene in
- da je sporna domena registrirana ali se uporablja v slabi veri.
Register.si v takšnih primerih priporoča uporabo postopka alternativnega reševanja domenskih sporov (ARDS), ker je v primerjavi s postopki na sodišču enostaven, hiter in poceni. V primeru neuspešne pritožbe pa lahko pritožnik nadaljuje postopek na sodišču. Vse odločitve v postopku ARDS so javno objavljene na spletni strani Registra.si.
Domena ni spletna stran
V Registru.si dodajajo, da domena sama po sebi ne more zagotoviti zaščite pred prevarami. Domene ne smemo enačiti s spletno stranjo in njeno vsebino. »Uporaba domene – npr. kakšne vsebine uporabnik objavi na spletni strani pod to domeno – ni v nikakršni povezavi z dopustnostjo ali zakonitostjo same domene. Domena je dejansko le naslov, na katerem se nahaja neka spletna vsebina,« pove Barbara Povše.
Sama domena je lahko povsem skladna s splošnimi pogoji, medtem ko je vsebina na spletni strani nezakonita. Vendar statistike in primerjave z drugimi, predvsem generičnimi domenami kažejo, da so nacionalne domene v tem pogledu bistveno bolj »zdrave« in je prevar manj. Register.si tudi ne more odstraniti sporne ali nezakonite vsebine, vendar pa so v sodelovanju z drugimi registri v Evropi vzpostavili vrsto ukrepov, s katerimi pripomorejo k zmanjšanju zlorab na spletu pod .si, zato lahko mirno trdijo, da je .si varna domena.
Register je v vsaki državi samo eden, zato se mednarodno povezujejo in s tem izmenjujejo informacije, izkušnje in izboljšujejo svoje storitve. Register.si je član združenja evropskih registrov, CENTR. Barbara Povše, vodja Registra.si, je bila marca lani že drugič izvoljena za predsednico upravnega odbora CENTR-a.
Dejstva v prid domeni .si
V družbi Register.si navajajo kar nekaj dejstev, ki govorijo v prid domeni .si.:
• Poudarja domači izvor storitev in izdelkov.
• Registracija je preprosta in hitra, opravite jo lahko preko slovenskih ponudnikov, ki pogosto nudijo tudi storitve gostovanja. Komunkacija poteka v slovenskem jeziku, zagotovljena je tudi skladnost z nacionalno zakonodajo (kar je še posebej pomembno zaradi varovanja podatkov in ko pride do sporov).
• Morebitne domenske spore – ki so pod slovensko domeno izjemno redki – se enostavno in poceni rešuje v okviru postopka alternativnega reševanja domenskih sporov (ARDS). O njih odloča pet slovenskih strokovnjakov in v skoraj dvajsetih letih se noben spor po sprejeti odločitvi ARDS ni nadaljeval na sodišču.
• Domena .si omogoča zanimivo tvorjenje imen.
• Domena je varna in zanesljiva. V tridesetih letih obstoja domene ni prišlo do omembe vrednega izpada delovanja. Register.si se namreč zaveda odgovornosti upravljanja s pomembno nacionalno internetno infrastrukturo in nenehno skrbi za posodabljanje opreme in postopkov v skladu z mednarodnimi standardi. Visoko stopnjo informacijske varnosti je Register.si potrdil tudi s pridobitvijo certifikata skladnosti s standardom IS27001, ki je med najbolj prepoznavnimi standardi na področju varovanja informacij. Certifikat dokazuje, da je Register.si učinkovit pri zaščiti uporabniških podatkov, zmanjšanju izpostavljenosti tveganju in spodbujanju kulture informacijske varnosti.
• Raziskava je pokazala, da obiskovalcem spletnih strani podjetja dejstvo, da se predstavljajo pod nacionalno domeno, vzbuja zaupanje.
• Ne gre pozabiti, da se potrošniki ne odločamo izključno razumsko, zato igra pri domeni .si pomembno vlogo tudi čustvena komponenta. Potrošniki se vse bolj pogosto odločamo za slovenske izdelke, še posebej v času, ko se je okrepilo zavedanje o nujnosti trajnostnega ravnanja na vseh področjih.
• Register.si deluje v okviru javnega zavoda Arnes, njegovo delovanje nadzira država, ki se zaveda, da .si predstavlja spletni naslov Slovenije. Tako ni nevarnosti, da bi upravljanje .si prevzel nekdo, ki bi ogrozil njeno delovanje.
• Izbira spletnega naslova je sporočilo uporabnikom. Z naslovom .si podjetja sporočajo vse prej naštete vrednote in sporočila.
Letos bodo že sedmič podelili nagrade Netko
Od leta 2017 nastopa Register.si tudi v vlogi organizatorja tekmovanja Netko. Letos bodo tako že sedmo leto, skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, podelili nagrade Netko. »Netko podpira partnerstva in sodelovanja zgolj z domačimi podjetji in strokovnjaki. Ker je .si najprej lokal´c in šele nato global´c! Kot organizatorju dogodka nam je zato pomembno, da podpiramo slovensko spletno komuniciranje, promoviramo zanimive in koristne digitalne projekte in spletne osebnosti ter nagradimo kreativo in domiselnost ustvarjalcev ter hkrati spodbujamo rabo nacionalne domene .si,« pravi Barbara Povše.
S tem, ko promovirajo spletne projekte pod domeno .si in vabijo prijavitelje k prijavi na tekmovanje, vlagajo nazaj v skupnost. Vse prijavnine, zbrane na tekmovanju Netko, namenijo izbranemu društvu ali organizaciji. Letošnja nit tekmovanja je dostopnost spletnih strani za slepe in slabovidne. S tem želijo vse, ki sodelujejo pri oblikovanju spletnih strani, ozaveščati, da pomislijo tudi na ranljive skupine v naši družbi in tudi njim omogočijo dostop do vsebin.
Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, marec 2023, #501. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.