
Družbena neenakost v medijih je še vedno občutna
Press Clipping z raziskavo osvetljuje pomembne razlike v zastopanosti spolov v medijih, ki so odraz širše družbene neenakosti v plačah, premoženju, dohodkih in pokojninah.

Kaja Kovič
Dreamstime
Podatki iz obsežne baze Press Clippinga ponujajo vpogled v neenakost, ki se odraža v medijskih vsebinah, kjer na vodilnih in vplivnih položajih prevladujejo moški. Podatki kažejo, da so ženske v novicah pogosto predstavljene kot splošna skupina, medtem ko moški prevladujejo kot posamezniki z močjo in vplivom.
Težava pojavnosti teh podatkov v medijih je to, da mediji ne le poročajo o družbenih trendih, temveč jih tudi soustvarjajo. Čeprav se besedi ženska in ženske skupaj v medijskih objavah pojavljata pogosteje kot beseda moški, to ne pomeni večje vidnosti žensk v ključnih in vplivnih vlogah. Podrobna analiza podatkov razkriva, da moški še vedno močno prevladujejo na vodstvenih položajih in kot posamezniki s pomembnim vplivom v družbi.
Ženske povezujemo s čustvi, moške z vplivom
Analiza več kot štirih milijonov medijskih objav je pokazala, da je moških v vlogah odločanja in avtoritete bistveno več kot žensk. Voditeljev je 4-krat več kot voditeljic, direktorjev 4-krat več kot direktoric, podjetnikov 7-krat več kot podjetnic, lastnikov podjetij 8-krat več kot lastnic, strokovnjakov pa kar 14-krat več kot strokovnjakinj. Največjo razliko je raziskava zaznala pri milijarderjih, ki jih je kar 18-krat več kot milijarderk, ter pri bogataših, ki jih je 30-krat več kot bogatašinj. To pomeni, da so moški v medijskih vsebinah pogosto predstavljeni kot posamezniki z močjo, bogastvom in vplivom, medtem ko se ženske pojavljajo predvsem kot splošna skupina, pogosto v kontekstu življenjskih preizkušenj ali osebnih zgodb.
Posebno zanimiv vpogled v medijske vzorce prinaša analiza besed vdova in vdovec. Vdova se v medijih omenja skoraj dvakrat pogosteje kot vdovec, kar kaže na trend, da se ženske pogosteje povezujejo s čustveno obarvanimi vsebinami, moški pa z vplivom in močjo. To dodatno potrjuje, da mediji ne odražajo zgolj realnosti, temveč jo tudi oblikujejo z načinom, kako predstavljajo moške in ženske ter katere vloge jim pripisujejo.
Moška oblika kot nevtralna
Eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na neenakopravno zastopanost spolov v medijih, je tudi raba jezika. Moška oblika se pogosto uporablja kot nevtralna, kar zmanjšuje vidnost žensk v določenih poklicih in vlogah. Dosledna uporaba ženskih oblik in ozaveščanje o pomenu enakopravne jezikovne rabe sta zato ključna koraka k zmanjševanju sistemske neenakosti v medijskih vsebinah.
Podatki jasno kažejo, da mediji s svojo vsebino ne samo odražajo obstoječo družbeno neenakost, temveč jo tudi krepijo. Če žensk v ključnih in vodstvenih vlogah ni v medijskih vsebinah, si jih tudi družba težje predstavlja v teh položajih. To pomeni, da podoba sveta, ki jo ustvarjajo mediji, ni nevtralna, temveč vpliva na percepcijo in pričakovanja glede spolnih vlog v družbi. Vse to potrjuje potrebo po večji pozornosti na enakopravno zastopanost spolov v medijskih vsebinah, saj imajo mediji izjemno moč pri oblikovanju družbene realnosti.