Fordovih 100 let v Sloveniji

Henry Ford, American Motors in Kraljevina SHS

Ameriški izumitelj in podjetnik Henry Ford na kolesa ni postavil le ameriškega naroda, temveč ima veliko zaslug za množično dostopnost avtomobilov tudi v Sloveniji in regiji. Blagovna znamka Ford je bila na prostoru Slovenije (takratnem delu kraljevine SHS) registrirana pred 100 leti. Uradni zastopnik je bila družba American Motors. Prvi zapisi o prodaji Fordovih vozil v Kraljevini SHS segajo v leto 1928, ko je American Motors Ltd. sodeloval na prvem avtomobilskem salonu v ljubljanskem hotelu Union. To je bilo leto, ko je Ford končal razvoj modela A. Predstavitev avtomobila je bila ovita v tančico skrivnosti. Kot nam pove David Jurič, ki smo ga obiskali na sedežu družbe Summit Motors Ljubljana, na čelu katere je od leta 2006, pa Henry Ford ni bil inovator le pri razvoju vozil. Ubral je drugačen pristop pri promociji kot konkurenca, ki se je rada javno hvalila z dosežki in mejniki razvoja novih modelov. Legendarni model A so hkrati predstavili po vsem svetu v različnih prodajnih salonih in to povsod na isti dan – 24. februarja. V Ljubljani je potekala tridnevna predstavitev v zeleni dvorani hotela Union, kjer so na oder postavili zeleno-modro limuzino. Avtomobila si takrat seveda ni mogel privoščiti kdor koli, vozniki so bili redki. Ena od strank, ki je zabeležena v Tehniškem muzeju kot ena od prvih voznic Fordovega avtomobila pri nas, je bila primadona ljubljanske Opere Vilma Thierry-Kavčnik. »Okoliščine so bile seveda zelo drugačne. Avto še ni bil izdelek za množični trg. Privoščili so si ga lahko le izbranci, zato je šlo za zelo osebno predstavitev. Vedelo se je, kdo je potencialni kandidat za nakup, in ga povabili na predstavitveni dogodek. Tako je bilo videti trženje pred 100 leti,« se nasmehne Jurič. Če je bil v prvih letih po predstavitvi avtomobil še redkost in statusni simbol, pa je genij Henryja Forda spremenil tudi to in avto približal množicam. »Bil je prvi, ki je začel v industriji uporabljati tekoči trak za proizvodnjo avtomobilov. Prvi od teh je bil model T oziroma Tin Lizzy. Avto, ki je bil prvi iz jekla, trpežen, nikjer ni nič puščalo. V prvih dvajsetih letih svojega poslovanja je Ford z modeloma A in T v ZDA prodal 15 milijonov vozil. Ob zaključku 20-ih let prejšnjega stoletja je beležil 57-odstotni globalni tržni delež pri prodaji vozil. A približati avtomobil množicam v takratnih ZDA in Sloveniji je seveda popolnoma drugačna zgodba,« poudarja sogovornik.

Kljub osredotočenosti na prihodnost v Fordu ostajajo zvesti tradiciji in ustanovitelju Henryju Fordu. »Govori se, da je pisava, ki že od začetka spremlja znamko, nastala izpod peresa Henryja Forda. Na tradicijo smo ponosni in prav je, da nekaj od tega tudi zadržimo. Tudi takrat, ko komuniciramo električno prihodnost,« menie David Jurič, direktor Summit Motors Ljubljana. (Foto: Arhiv Forda)

Veliki preboj v Sloveniji z nekajletnim zamikom

Večji globalni preboj oziroma množična dostopnost vozil sledi po 2. svetovni vojni, predvsem v šestdesetih letih. So se pa v tem času okoliščine in potrebe spremenile in nastali so nekateri legendarni Fordovi avtomobili, ki za slovenska tla niso tipični. Med njimi je F serija pickup. »Pickupi postajajo priljubljeni šele zdaj. Vendar pa je v ZDA to ikonični avto, ki je najbolj prodajan v svojem segmentu praktično brez prekinitev do danes. Model je seveda doživel številne izboljšave in je že tudi elektrificiran. Na evropskem trgu ga ne pričakujemo, saj gre za naše razmere za zelo velik avto,« poudarja Jurič. Povojno obdobje v ZDA zaznamujeta lagodno življenje in razkošje, na »spored« so prihajali športni avtomobili. Leta 1954 se pojavi ikonični avtomobil Thunderbird, leta 1964 pa Ford Mustang. Poznamo ga tudi v Evropi, vendar je sem prišel skoraj 50 let po predstavitvi na ameriškem trgu. »To je avto, za katerega so že prvi dan prejeli 22 tisoč naročil. Je legenda v svojem segmentu, ki vztrajno piše svojo zgodovino že skoraj 60 let in je globalno še vedno najbolj prodajan športni avtomobil,« je povedal sogovornik.

V 80-ih letih prejšnjega stoletja je v ZDA sledila recesija in temu se je prilagodil tudi avtomobilski trg. Ford predstavi model Taurus, ki ga na evropskih tleh nismo poznali, doma pa je hitro postal avtomobil leta in je pisal ameriško zgodovino celo desetletje. V Sloveniji do prvega množičnega preboja pride na začetku sedemdesetih let z modelom Escort. Takrat je Fordove avtomobile uvažalo podjetje Intercommerce iz Beograda, v Ljubljani pa je imelo dva velika partnerja, in sicer v Trzinu in salon na Celovški v Ljubljani v stavbi Slovenija avta. Ob tem sogovornik poudarja, da je bil nakup uvoženih avtomobilov takrat nekaj povsem drugega kot danes. »Kupci so se postavili v vrsto že v petek popoldne, da so prišli do svojega avtomobila v ponedeljek zjutraj, ko se je salon odprl. To nam je danes nepredstavljivo.«

Blagovna znamka Ford je bila na prostoru Slovenije (takratni kraljevini SHS) registrirana pred natanko 100 leti. Prve avtomobile znamke Ford pri nas sicer zasledimo že pred 1. svetovno vojno. Prodajal jih je eden od prvih trgovcev s kolesi in motornimi vozili na Kranjskem, Karl Čemernik iz Ljubljane.

Veliki Fordov servis v Trzinu je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja veljal za enega od največjih, Fordov prodajni salon pa je bil tudi v Šiški v Ljubljani. Takrat je Ford prvič predstavil legendarni model Escort. Potencialni kupci vozila so v vrsti stali že v petek, da so potem v ponedeljek prišli do želenega jeklenega konjička.

Vseprisotna vozljivost

»Novejša« zgodovina Forda se pri nas začne pisati leta 1993, ko japonska korporacija Sumitomo Corporation, avstrijska avtohiša Kaposi in Slovenijales ustanovijo Summit Motors Ljubljana z namenom uvoza in distribucije Forda v Sloveniji. Dva partnerja postopoma odideta iz lastniške strukture in Sumitomo Corp., s 400-letno zgodovino in prisotnostjo v 65-ih državah sveta z več kot 70 tisoč zaposlenimi, ostane edini lastnik. Summit Motors Ljubljana se leta 2003 preseli v poslovno zgradbo na Flajšmanovi, kjer je še danes. Med Fordovimi modeli si povprečen Slovenec po Juričevem pojasnilu najprej prikliče Fiesto in Focus. Po njegovih besedah je slednji ob svoji predstavitvi leta 1999 poosebljal svojevrsten mejnik. »Pomenil je revolucijo oblikovanja. Za tiste čase je bil res lep in z vrhunskimi tehnologijami opremljen avto. Še danes jih lahko veliko zasledimo na cestah.« V tem kontekstu Jurič poudari skupno lastnost vseh Fordovih modelov, ki je skozi celotno zgodovino tudi njihova največja razlikovalna prednost in jo seveda nameravajo nadaljevati tudi v dobi elektrifikacije. To je vozljivost oziroma vozna dinamika. »Ne govorim o divjaštvu, ampak uživaštvu, kar je povezano z varnostjo. Torej, kako se vozi, kakšne povratne informacije dobivaš od avtomobila in kako se drži ceste. Ford Focus je pri tem povzročil revolucijo, prav tako njegovi nasledniki naslednjih nekaj generacij.«

Na vprašanje, kdo je tipični voznik Forda pri nas, Jurič odgovarja: »Imamo izredno široko paleto vozil. Pokrijemo oba spola, vse starostne strukture, družine, dolgo časa smo veljali za zelo tipično družinsko znamko avtomobila. Predvsem družine, ki cenijo prostornost in  prilagodljivost pri sodobnih enoprostorcih in 'križancih', že skoraj terencih, so naši tipični kupci.« Poudarja, da je vsem skupno, da vedo in cenijo, kaj pomeni voznost avtomobilov in lege na cesti ter s tem povezana varnost. »Ne bi bilo prav, da bi pozabili omeniti še en za nas zelo pomemben segment. To so podjetniki obrtniki. Ford je v Evropi številka ena v prodaji lahkih gospodarskih vozil. Naši modeli, kot so Custom, Transit in Ranger, so vsak v svojem segmentu v vrhu pri prodaji tudi v Sloveniji. Ponujamo tudi štiriletno jamstvo brez omejitve kilometrov, kar potrjuje vzdržljivost in solidno gradnjo, kar stranke, ki so vsak dan službeno na cesti, izredno cenijo.«

Kamen, ki se kotali, je brez mahu

Naslednja velika prelomnica tako za Summit Motors Ljubljana kot tudi za avtomobilistično panogo pa se po sogovornikovem trdnem prepričanju dogaja prav zdaj. To je elektrifikacija, ki jo spremljajo globalne spremembe, ki se odvijajo tudi na marketinški ravni. V letu 2021 so osvežili logotip v maniri manj je več, postal je dvodimenzionalen, in predstavili nov korporativni slogan, »Bring on Tomorrow«, s katerim komunicirajo pripravljenost na prihodnost. »Trenutek, v katerem smo zdaj, je po svoje rahlo strašljiv in po svoje zelo vznemirljiv. Stoletna paradigma avtomobilske panoge se spreminja. Lahko rečemo, da se vse postavlja na glavo. Poleg elektrifikacije so tu še digitalizacija in povezljivost ter nove oblike mobilnosti. Pogovarjava se o tem, ali bomo še vedno lastniki vozil ali pa jih bomo samo najemali po potrebi. To so področja, o katerih mi v svoji 25-letni karieri v avtomobilizmu ni bilo treba razmišljati. Nekako je vse teklo po ustaljenih tirnicah. Zdaj pa smo že nekaj časa na prelomnici,« opaža. Verjame, da bo trenutek preloma prišel kmalu in takrat bodo morali ponudniki po njegovem prepričanju svoje poslovne modele ključno spremeniti in prilagoditi drugačnim potrebam globalnega potrošnika. »Mogoče so tudi koronski časi spremenili naše navade. Tako glede tega, kje delamo, kot tudi koliko se premikamo. Vse te spremembe se seštevajo v absolutno isto smer. Ekonomska računica je pomembna in v času sprememb, kot so elektrifikacija in različni načini deljenja vozil, ki opušča potrebo po lastništvu, gre v neko novo dimenzijo, na katero se bomo morali starejši menedžerji v avtomobilski industriji še krepko navaditi,« je previden. Mu vse omenjeno krati spanec? »Po svoje je vznemirljivo, zagotovo pa povzroča veliko razmišljanja zunaj okvirov in spremembe. Kamen, ki se kotali, je brez mahu. Tudi mi pri 50-ih še nismo prestari, da bi se naučili česa novega,« je optimističen. V tem pogledu opozarja na še en približajoči se trend, ki je za ovinkom. To  je avtonomna mobilnost. Ne le, da ne bomo nujno več lastniki avtomobilov. Vprašanje je tudi, ali bomo sploh še šoferji. »Zanimivo bo videti, kako se bomo vozili čez recimo 10 let. Eksperimenti se že dogajajo. Ali je potem pomembno, kakšne znamke avtomobil me je prišel iskat? Ali bo ta avto še vedno privlačen? Električnim avtomobilom ni treba ohranjati oblike, kot smo je navajeni in jo zaznavamo kot lepo. Elektromotor ne potrebuje toliko prostora kot motor z notranjim izgorevanjem, pa tudi baterija potrebuje svoj prostor. Vse to so stvari, ki dajo misliti, in bodo ključno zaznamovale naše potrebe po mobilnosti in podstat naših poslovnih modelov. Šlo bo 'na glavo'.«

»Bring on Tomorrow« v središču prenove komunikacije

V 15-ih letih, odkar sogovornik vodi Summit Motors Ljubljana, je znamka Ford trikrat zamenjala korporativni slogan. Kot pravi, mu je osebno še vedno zelo všeč slogan iz časov njegovega prihoda »Feel the difference« (»Občuti razliko«, op. p.). »Mislim, da velja še danes. Ko se usedem v Forda, občutim razliko. Spet v povezavi z omenjenima vozljivostjo in vozno dinamiko. Smo pa zdaj v času drugačnih prelomnic in »Bring on Tomorrow« je samozavestna izjava, da neustrašno zremo v prihodnjo dekado,« pojasnjuje Jurič. Ford se je namreč zavezal, da bo v Evropi od leta 2030 proizvajal samo še električna vozila, od leta 2026 pa v Evropi ne bo več proizvajal vozil, ki ne bi bila vsaj delno elektrificirana. Slogan je tudi del Fordovih globalno poenotenih marketinških aktivnosti nad črto oziroma komunikacije, ki jo spremljamo v vseh medijih.  »Bolj proste roke imamo v lokalnih zgodbah, v aktivnostih pod črto in dogodkih, kjer pa lahko globalno zgodbo lokaliziramo. Torej, če spremljate italijanski, nemški ali slovenski trg, boste zaznali podobna sporočila. Če pa gremo na lokalizirane vsebine, družbena omrežja, lokalne dogodke, pride do izraza kreativnost.« Pri tem izpostavlja dva projekta. Ford sodeluje z AMZS-jem pri projektu »Najboljši za volanom« oziroma pri tekmovanju mladih voznikov in voznic, starih do 26 let, ki se morajo izkazati v znanju cestno prometnih predpisov in dokazati poznavanje avtomobilizma ter spretnosti pri varni vožnji avtomobila. Zmagovalca dobita v dar Fordov avtomobil za obdobje enega leta. Drugi projekt je sodelovanje s Smučarsko zvezo Slovenije, kjer je Ford avtomobilski sponzor. »Tukaj pa v vseh možnih razmerah na različnih celinah dokazujemo parametre, ko športniki odhajajo na treninge v najbolj ekstremnih razmerah. Prevozijo ogromno kilometrov brez kakršnih koli težav. Komponenta vzdržljivosti in čvrstosti naših avtomobilov pride do izraza,« je prepričan.

Elektrifikacija ne pomeni dolgočasnosti

Z elektrifikacijo se v Fordovem primeru spreminja tudi nagovor ciljnih občinstev. Po besedah Juriča je ta predvsem bolj drzen, z njim pa ciljajo na mlajše potrošnike, ki predstavljajo tudi bazen ključnih skupin za nakup novih avtomobilov. »Bili smo eden od prvih, ki smo napovedali popoln prehod na elektrifikacijo tudi na evropskih tleh. Pomembno je, ali podlaga za to obstaja in pri nas obstaja. V naši prodajni ponudbi ni neelektrificiranega modela,« poudarja. Kot največji mejnik pri tem izpostavlja Ford Mustang Mach-E. Prav v času nastajanja prispevka so se pri Summit Motors Ljubljana intenzivno pripravljali na dogodek za predstavitev avtomobila svojim poslovnim partnerjem. Čeprav model v Sloveniji še ni naprodaj, nam Jurič iz prve roke z žarom v očeh zaupa svojo izkušnjo. »Dovolili so mi, da sem si ga izposodil za en dan (smeh). Mustang Mach-E je zastavonoša naše elektrifikacije. Govoriva o popolnoma električnem vozilu, ki izpodbija predsodke, ki jih ljudje danes še vedno imajo o električnih avtomobilih. Tako glede same vožnje kot tudi dosega vožnje. Čudovito se je peljati v popolni tišini in začutiti, da tudi električni avtomobil s popolnoma drugačno konstrukcijo ohranja Fordovo enkratno vozniško izkušnjo. Zagotovo gre tudi za avto, ki obrne precej glav. Že dolgo časa se niso tako obračali za avtom, kot se mi je to dogajalo včeraj in danes zjutraj,« pove z nasmehom. Tudi zato po njegovih besedah s sodelavci nestrpno čakajo prihod dobe popolne elektrifikacije. Zagotavlja, da pri Fordu elektrifikacija ne bo pomenila dolgočasnosti. »Še vedno bodo na voljo vozniški užitki in še vedno bo to avto, ki bo narisal nasmeh na obraz tistim, ki radi uživajo v vožnji in ki se malce bojijo dobe avtonomnih vozil, ker pač radi vozijo.« Je pa Mustang Mach-E zanj korak naprej v še enem pomembnem elementu digitalizacije. To je povezljivost. »Danes lahko v avtu počnete vse, kar ste lahko počeli za računalnikom. Seveda ne med vožnjo, če želite ostati varni (smeh). Digitalizacija pomeni, da lahko utrip svojega avtomobila merite podobno kot pri pametni uri merite svoje osnovne parametre. Aplikacija FordPass omogoča vašemu telefonu natančen nadzor, kaj se dogaja z vašim avtom.  Kje je moj avto in kdaj bo naslednji  servis? Vsako opozorilo oziroma servisne informacije dobite na svoj telefon. Avto lahko na daljavo odklenete, zaklenete, ohladite in ogrejete. Na daljavo lahko počnete stvari, ki vam v življenju pomenijo določeno udobje. Po drugi strani pa je to simpatična naprava za vse tiste tehnološke navdušence, ki zelo radi nadzorujejo tudi sebe s pametno uro,« sklene.

Novi povsem električni ford Mustang Mach-e je postavil Guinnessov svetovni rekord v varčnosti. Podatki kažejo, da je na kilovatno uro (kWh) električne energije prevozil več kot 10,4 kilometra in tako osvojil priznanje za najmanjšo porabo energije v električnem avtu. Doseg povsem napolnjenega Forda Mustanga Mach-E tako znaša več kot 800 kilometrov.

Za uspešen »zagon« elektrifikacije ključni zakonodaja, infrastruktura in državne subvencije

Po evropski zakonodaji bi moral biti do leta 2035 vsak novi prodani avtomobil električen. To seveda ne pomeni, da se od takrat dalje ne bomo mogli voziti s starejšimi vozili. Kdor pa bo kupoval nov avtomobil, ne bo imel možnosti kupiti drugega kot elektrificirano vozilo. Pri elektrifikaciji pa Slovenija zaostaja. Podatki za zadnjih 6 mesecev kažejo, da je bilo med vsemi osebnimi vozili le 2,4 odstotka električnih. V Evropi je bilo v drugem četrtletju 7,5 odstotka električnih vozil, torej trikrat več. »To je zagotovo povezano s kupno močjo in z razvojem infrastrukture, predvsem polnilnic. Ključna vprašanja so torej, kako udobno in kako poceni je polnjenje vozila, ali imam možnost, da imam polnilnico doma ali v službi in koliko odštejem zanjo. Poleg elementa okoljevarstva je pomembno tudi, ali je mobilnost cenejša. Če doma ali v službi nimate možnosti polnjenja, vas bo hitro polnjenje drugje stalo več kot poln tank dizelskega goriva,« opozarja.

V začetni fazi elektrifikacije pa Jurič poudarja veliko pomembnost državnih subvencij. »Pri nas so večinoma, recimo temu, sredinske. Nekatere države subvencionirajo več, druge manj. Nekatere subvencionirajo priključne hibride, Slovenija jih ne. Pri nas zato nekega prirasta priključnih hibridov ne opazimo. V drugih evropskih državah pa je opazen. Na Norveškem je bilo pomembno tudi to, da je država od začetka zagotavljala resnično močne subvencije pri prodaji električnih avtomobilov. To je ključno za zagon, ko je še tako velika vloga razlike v ceni.« Posledično je pri nas v prej omenjenih 5 odstotkih, za kolikor zaostajamo za EU, večji delež vozil z dizelskim motorjem. »Evropa je pri 20 odstotkih in lahko rečem, da je bil tukaj v zadnjih nekaj letih padec ogromen. Dizel je tisti, ki dejansko počasi izginja iz segmenta; če so še pred 10 leti prodajali izključno dizelska vozila, je ta delež zdaj v povprečju skromnih 20 odstotkov. Pri nas pa se ohranja okrog 25 odstotkov.«

Oglas ob 100-letnici registracije blagovne znamke Ford v Sloveniji.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, september 2021, #483. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.