Jan Macarol o zakonu o medijih: »Škoda, da je tako slab. Želeli smo si dobrega.«

Jan Macarol, izvršni urednik City Magazina Slovenija in ustvarjalec videovsebin, je oster kritik predloga novega zakona in se svojega mnenja ne boji podati javno in glasno. Pravi, da je Zakon o medijih ena od najpomembenjših »pogodb« med državljanom in državo, saj se neposredno dotika 39. člena ustave, ki ureja svobodo govora. »Ker zakon z obsežnimi definicijami zajema izjemno velik krog državljanov, bi moral biti predvsem jasno in razumljivo napisan. Največja težava zakona je, da se o njem prepirajo pravniki, komunikologi in različni medijski strokovnjaki, kar samo po sebi vzbuja zaskrbljenost. Nejasen zakon ni v interesu državljanov, saj lahko vodi v arbitrarno in pristransko tolmačenje,« je povedal. 

Kdo bo zagotovil strokovni kader za izvajanje zakona?

»Druga težava medijskega zakona je zagotavljanje strokovnega kadra za njegovo izvajanje in prenos določenih pooblastil na AKOS – brez izkušenj ali prakse. Ob tem pa so na primer vsebine, povezane s sovražnim govorom, že obravnavane v sami kazenski zakonodaji,« pravi Macarol. Poudarja pa tudi, da je medijskih inšpektorjev premalo, inšpektorat pa je že od nekdaj kadrovsko podhranjen. »Zaradi tega si večji komercialni mediji redno privoščijo promocijsko umeščanje izdelkov in prikrito oglaševanje v dnevnoinformativnih programih kot dodano vrednost za oglaševalce. Kako naj torej vplivnež, ki ni vešč branja zakonov, razume, kaj zakon zahteva od njega, če že trenutne zakonodaje ne spoštujejo niti največji mediji v državi?« se sprašuje. 

Zakon ima vrsto spornih členov

Macarolu se najbolj sporna zdi definicija medija v 3. členu, kjer je »medij opredeljen kot storitev, ki ‘zaobjame’ do 150.000 aktivnih uporabnikov interneta, ki preko različnih oblik ustvarjajo vsebino, z jasno vsebinsko zasnovo, ki je v interesu javnosti, z neko posredno ali neposredno ekonomsko koristjo.« Pravi, da so številni profesionalni ustvarjalci vsebin mediji, ker vsebujejo elemente medijske dejavnosti, kar priznava tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.  »A te elemente vsebujejo tudi profili politikov, športnikov, kulturnikov in drugih medijskih osebnosti. Seveda tudi proaktivnih novinarjev, političnih aktivistov itd. Ti pa niso izločeni v 20. členu – osmi alineji, kjer so iz obveznosti za vpis v razvid medijev izvzeti katalogi, bilteni, šolska glasila in druge oblike. Zakonodajalec bi lahko na tem mestu razčistil marsikaj, če bi mu to bilo v interesu,« je prepričan Macarol.

Zakon ima več spornih določb ali pa na določenih mestih ni ustrezno popravljen 

Kot enega od takšnih primerov Macarol izpostavlja 41. člen zakona, ki obravnava nezdružljivost medijske in oglaševalske dejavnosti v enem podjetju ali kapitalskih povezavah. »Ta določba ostaja iz prejšnjega zakona. To pomeni, da lastnik medija ne more biti hkrati lastnik podjetja, ki je oglaševalska agencija. Kar je nesmiselno in omejuje gospodarsko pobudo posameznika. Komercialni mediji in profesionalni vplivneži za svoje naročnike pogosto opravljajo storitve oglaševalskih agencij. Na primer, radijske postaje snemajo radijske oglase, tiskani mediji pa oblikujejo kataloge in revije za nakupovalne centre,« razlaga. Opozarja pa tudi, da to kaže na popolno nepoznavanje stroke in medijev s strani Ministrstva za kulturo RS in na neozaveščenost o stanju na trgu. 

Kot spornega navaja tudi 17. člen, ki  »omenja državno financiranje ‘digitalnih medijev’, kjer je pogoj določen doseg 10 tisoč uporabnikov, pri čemer zakon ne določa, ali gre za mesečne, letne ali druge podatke o obiskanosti.« Poudarja, da je prav tako zahtevano, da ima medij za tovrstno financiranje zaposlene vsaj tri osebe. »Vsi, ki poznamo medijsko področje, vemo, da lahko 10 tisoč pomeni zgolj urni obisk neke spletne strani, ki ga ustvari ena oseba, ne pa trije zaposleni. Človek lahko le sklepa, v katero smer oziroma h katerim organizacijam bo šel ta denar. Pravi vplivnež pa to številko doseže v 15 minutah,« je razložil. 

Macarol poudarja, da je zakon ustavno sporen na »celotni fronti« – od kršenja svobodne gospodarske pobude in enakosti pred zakonom do posega v svobodo govora. »Na marsikateri točki lahko pade in po vsej verjetnosti tudi bo. Škoda, ker je tako zelo slab. Želeli smo si dobrega,« je zaključil. 
 

Celoten intervju z Janom Macarolom bomo objavili v soboto, 18. januarja 2025.

Macarol bo z nami tudi na Dnevu_d 25, ki bo 13. marca 2025.