»Kupovanje sledilcev se na dolgi rok zagotovo ne obrestuje«

Med drugim nas je zanimalo tudi to, kako sploh pridobiti lažne sledilce, kako prisotno je to pri nas in kako kredibilni so vplivneži, ki se te taktike poslužujejo.

Tjaša Bogeljič iz specializirane agencije za vplivnostni marketing Webfluential Global Group meni, da je s porastom priljubljenosti vplivnostnega marketinga in želje posameznikov po dobrem zaslužku začelo prihajati tudi do zlorab. »V našem podjetju izvajamo podatkovno usmerjene oglaševalske akcije, kjer s pomočjo naprednih tehnologij takoj prepoznamo tovrstne anomalije in takšnega vplivneža črtamo s seznama. Prav v tem je čar naprednih tehnologij. Kljub temu pa še danes opažamo, da nekatere blagovne znamke slepo zaupajo vplivnežu na podlagi privlačnega profila z 80.000 sledilci. V ozadju je slika drugačna, saj ima od tega kar 61.000 sledilcev dvomljivih – med njimi so boti in kupljeni sledilci, od 19.000 pravih pa 32 odstotkov sledilcev iz Brazilije in le 21 odstotkov sledilcev iz Slovenije,« pravi.

Pove, da številni vplivneži prav tako prikazujejo izredno visoko stopnjo vključenosti, ki jo dosežejo s kupovanjem komentarjev, všečkov in ogledov. »To počnejo s pomočjo različnih aplikacij, ki zagotavljo organske sledilce, a žal ni tako, saj z našimi platformami takoj prepoznamo 'nepridiprave'. Vprašati pa se je potrebno tudi o sami kredibilnosti vplivneža kot osebe, ki zavestno ponuja storitve, za katere ve, da jih ne bo mogel izpolniti,« še opozarja Tjaša Bogeljič.

Še vedno se slepo zaupa domnevnemu številu sledilcev

Tina Dobovšek, poznavalka Instagrama in lastnica podjetja InstaCoach, pove, da se danes na Instagramu lahko kupi že skoraj vse. »Sledilce, všečke, komentarje, oglede ... vse se da 'pofejkati' z nekaj kliki na spletu. Ko uporabnik v Google vtipka 'buy followers', torej kupi sledilce, se mu odpre neskončen seznam ponudnikov, kjer lahko kupi praktično kar koli si zaželi. Enostavno, hitro in poceni,« pove in doda, da sama kakršno koli kupovanje ali izvajanje drugih sumljivih aktivnosti odsvetuje. »Ne le, da je to neetično, ampak tudi krši pogoje uporabe in pravilnik Instagrama. Algoritmi so vedno bolj napredni pri zaznavanju nepravilnosti, zato hitro privedejo do zmanjšanja dosega objav ali celo izbrisa profila. Na dolgi rok lahko torej takšno početje prinese več škode kot koristi in javna izpostavljenost takšnih praks vodi v izgubo kredibilnosti oz. zaupanja in ugleda posameznika ali podjetja,« opozori.

Kljub temu pravi, da je tega tako kot v drugih državah po svetu tudi v Sloveniji veliko. »Kupovanje na račun lažne predstavitve uspeha je postala nekakšna 'normalnost'. In najhuje je, da večina ljudi nakupa sledilcev, všečkov, ogledov in podobnega ne zna razbrati, kar vodi v veliko zavajanje. Namreč, če se s tem področjem ne ukvarjaš, verjamem, da je težko oceniti, ali ima nekdo resnične sledilce in realen doseg objav. Posledično se slepo zaupa v število sledilcev. Hočete ali nočete, zavestno ali nezavedno, ljudje na profilih drugih uporabnikov najprej opazijo število sledilcev in to uporabijo kot merilo za oceno, ali je nekdo uspešen ali ne. In ker teh posameznikom in podjetij nihče javno ne izpostavi, še naprej ostajajo vplivni,« sklene.

Sledilce kupujejo tudi podjetja, ne le vplivneži

Nasprotno kot Tina Dobovšek pa Damjan Dimic iz agencije Epidemic meni, da kupovanje sledilcev v Sloveniji niti ni tako pogosto. »Ironično jih vse več opažamo na profilih podjetij. Posledično bo to spodkopalo pristnost njihovih vsebin in pa zmanjšalo možnost za sodelovanja v prihodnosti. Kar zadeva kredibilnost, bi bila ta veliko bolj ogrožena, če vplivneži dajejo prednost promocijskim vsebinam pred pristnimi interakcijami ali pa če podpirajo izdelke in storitve izključno zaradi finančnih koristi. Tukaj vidimo, da ima večina mikro vplivnežev med 20 in 27 odstotki sponzorirane vsebine, pri nekaterih pa se ta številka povzpne celo do 58 odstotkov – torej je vsaka druga objava sponzorirana,« izpostavi še eno težavo, na katero redkeje pomislimo.

Takšni profili imajo omejen rok trajanja

Tudi Eva Škedelj, globalna vodja prodaje za Meto v podjetju Httpool by Aleph, pravi, da je kupovanja sledilcev vse manj oz. vplivneži to težje delajo dolgoročno, saj algoritmi na Instagramu hitreje zaznajo, da gre za »bot profile« in preveliko število neaktivnih sledilcev. »Obstaja kar nekaj aplikacij, ki lahko status 'fake' profila preverijo, natančno določijo količino kupljenih sledilcev, izračunajo, kolikšen del občinstva je aktiven in kolikšen ne. Kar se trenutno dogaja globalno, je, da imajo takšni profili omejen rok trajanja, saj tako algoritem kot uporabniki dajejo prednost vsebini in avtentičnosti pred tem, koliko sledilcev ima profil. Profilu dajejo težo mnenja drugih uporabnikov, kupcev in aktivnost na profilu,« pravi.

Korak k temu je naredila tudi Meta sama na področju oglaševanja, ko je iz ciljev kampanj umaknila možnost 'Like profile/Follow Account' za Facebook in Instagram. Tako je ostala le možnost 'Visit Instagram Account', kjer se uporabnik po obisku profila glede na opis in vsebino odloči, ali mu želi tudi v prihodnje slediti in klikne »sledim«.

Kakovost pred količino

Hana Godina, strateginja za družbena omrežja v Agenciji 101, meni, da to, koliko ima oseba sledilcev in ali so ti lažni ali ne, niti ne igra tako ključne vloge kot to, kako vpleteni so ti sledilci v vsebino vplivnežev. »Če ima neka oseba ogromno sledilcev, a zelo malo odzivov na vsebine, nam to že dovolj pove. Če so sledilci lažni ali zgolj nezainteresirani, nam kot znamki to zares ne spremeni ničesar,« pove.

Po njenem mnenju tu še kako velja pravilo, da je kakovost pomembnejša od količine. »Hitro se vidi, kdo ima pristne sledilce in komu potrošniki iskreno zaupajo. Trdno zagovarjam, da se moramo pri izbiri vplivnežev za kampanje vedno osredotočati na ciljno skupino in na to, da se bo vsebina kar se da naravno vklopila v preostale objave na profilu vplivnežev in v njihove vrednote ne glede na število (navideznih) sledilcev,« pravi.

O družbenih omrežjih in pravilih, ki veljajo na njih, bomo veliko govorili tudi na prenovljeni Akademiji UDO. V petih letih smo izobrazili več kot 370 bodočih upravljavcev družbenih omrežij, jeseni pa izobraževanje čaka novo generacijo.