Med zaposlenimi in vodji vlada velika kognitivna disonanca
Katja Krasko Štebljaj se je v svojem predavanju na Dnevu PR dotaknila interne komunikacije oz. bolje rečeno vprašanja, ali je lahko interno komuniciranje »čudežno zdravilo«, s katerim lahko povečamo zavzetost zaposlenih v podjetju.
Tina Guček
Ugotovitve raziskave ameriške analitične družbe Gallup so namreč pokazale, da se le 23 odstotkov zaposlenih na svetu opredeljuje kot zavzetih za svoje delo (med evropskimi zaposlenimi je ta številka še nižja, in sicer 13 odstotkov). 15 odstotkov globalnih zaposlenih se je v tej raziskavi opredelilo kot izrazito nezavzetih, 62 odstotkov pa delno zavzetih.
Kot eno večjih težav je Katja Krasko Štebljaj izpostavila veliko kognitivno disonanco med prepričanjem vodilnih in zaposlenih v podjetjih. 85 odstotkov vprašanih vodij na primer meni, da svojim zaposlenim dajejo dovolj povratnih informacij o njihovem delu, medtem ko je zaposlenih, ki se s tem strinjajo, le 40 odstotkov. Prav tako kar 95 odstotkov vodij meni, da svoje zaposlene dobro poslušajo, s čimer se strinja polovica zaposlenih, 90 odstotkov vodij pa meni, da dobro soustvarjajo kulturo podjetja, s čimer se strinja le tretjina zaposlenih.
Težave se po ugotovitvah raziskav kažejo tudi na drugih področjih – zaposleni upažajo učinek »noja v pesku« (da se vodje pretvarjajo, da določene težave ne obstajajo), nepovezanost s kulturo v podjetju, nezaupanje v vodje in velikem občutku osamljenosti na delovnem mestu.
»Ni dvoma, da interno komuniciranje igra veliko vlogo pri zavzetosti zaposlenih, pri čemer pa je zelo pomembno, da se v prihodnje veliko več vlaga v vodje in v njihovo samorefleksijo,« je svoje predavanje sklenila Katja Krasko Štebljaj.