MM-ova mini anketa: Večini najbolj ustreza fleksibilna oblika dela
Ugotovitve naše mini ankete kažejo, da veliki večini sodelujočih najbolj ustreza fleksibilni delovnik, torej delno v pisarni in delno od doma.
Gašper Meden
Pixabay
Na našem profilu na Instagramu smo v luči prispevka o fleksibilnosti dela slovenskih oglaševalskih agencij (kjer po njihovih besedah bolj ali manj omogočajo fleksibilni oziroma hibridni delovnik) izvedli anketo. Zanimalo nas je, kakšna oblika dela našim sledilcem najbolj ustreza.
Možnosti odgovorov so bile naslednje: a) 100 % od doma, b) 100 % v pisarni oziroma na sedežu podjetja in c) fleksibilno (malo v pisarni, malo od doma). Odgovorilo nam je 227 sledilcev. 183 sodelujočim oziroma 81 odstotkom je najbližje fleksibilni delovnik, medtem ko si jih je le 18 oziroma 8 odstotkov želi v celoti delati od doma. Malce več kot desetina (11 odstotkov) si jih želi ves delovni čas preživeti v pisarni.
Vprašali pa smo jih tudi, ali so s fleksibilnostjo svojega delovnega mesta zadovoljni, možnosti odgovora so bile a) ja, b) ne in c) ne morem se odločiti. Odgovorilo je 195 sodelujočih, od tega pritrdilno 128 oziroma 66 odstotkov. Zadovoljnih ni 52 sodelujočih oziroma 27 odstotkov, neodločenih pa je 15 oziroma 7 odstotkov.
Enotne »rešitve« za prihodnost dela torej (še) ni
Opozorila, da se veliko zaposlenih ne bo nikoli več želelo v vrniti v pisarne, so se tudi v našem primeru izkazala za nekoliko pretirana. Kar pa seveda ne pomeni, da so vsi »preklopili« na delo v pisarnah. Rezultati naše ankete sovpadajo z raziskavo portala Mojedelo.com, kjer so ugotovili, da si želi dve tretjini sodelujočih hibridnega modela dela, torej kombinacije dela od doma in v pisarni. Kot kažejo ankete in raziskave, se vsako podjetje po svoje spopada z organizacijo dela, ki je do dela od doma precej bolj sprejemljiva kot pa npr. pred pandemijo.
Med veliki kritiki »tradicionalne« organizacije dela je tudi strateg za digitalno preobrazbo Vladimir Vulić, ki smo ga v začetku maja gostili na konferenci Diggit. Kot je povedal v intervjuju za MM, so se vodje končno začeli zbujati v realnosti »novega sveta dela« in odkrivajo načine, kako bi postali bolj fleksibilni in bi ljudem dali več moči okrog njihovih delavnikov. »Predpostavka je, da bolj fleksibilna delovna kultura vodi do bolj zdravega razmerja med delom in prostim časom ter izboljšanega duševnega zdravja zaposlenih. To je še posebej relevantno pri zaposlovanju diplomantov in mladih zaposlenih. Več pozornosti izkušnji zaposlenih koristi tako podjetju kot poslovnemu ekosistemu.«