Naprej k osnovam - doseg in frekvenca
V tokratni temi tedna se bomo posvetili standardnim oglaševalskim metrikam – dosegu in frekvenci – in njuni funkciji nekoč in danes.
Gašper Meden
Pixabay
»Igraj na čustva, naredi nekaj viralnega, »sproži« spomine, upoštevaj kontekst,...«
V preteklosti je »oglaševalska« modrost priotizirala frekvenco pred dosegom. Vodilo je bilo, da je za priklic oziroma prepoznavnost blagovne znamke ključna frekvenca (pogostost) oglasnih sporočil, ki bi »premaknila« potrošnika. »Nabildani« z goro podatkov danes seveda vemo več. Vemo, kako »igrati« na čustva. Znamo »zadeti« kontekst. Marsikdo se celo zanaša na znanost viralnosti. V ospredje je na krilih digitalnega marketinga stopil doseg. Pa je res? Na to vprašanje bomo skušali v seriji prispevkov. A najprej k osnovam – kaj sploh sta doseg in frekvenca.
Doseg
Upoštevajoč iPROM-ovem slovarju doseg pomeni dvoje. Prvič, število različnih obiskovalcev določenega medija (npr. spletne strani) v določenem časovnem obdobju. In drugič, pomeni število enkratnih uporabnikov, ki jim je bil prikazan oglas. Torej, večji je doseg, več ljudi je videlo vaš oglas.
Frekvenca
Po drugi strani frekvenca pomeni število izpostavitev posameznika medijskemu nosilcu v določenem časovnem obdobju (De Pelsmacker, P., Geuens, M., & van den Bergh, J. (2005). Marketing Communications: A European Perspective) oziroma po iPROM-ovem slovarju kolikokrat je – na spletu - uporabnik videl določen oglas v določenem časovnem obdobju. Večja je torej frekvenca, večkrat so ljudje videli vaš oglas.
Na kaj se osredotočiti?
Pojma sta obratno povezana. Če povečujete frekvenco, bo »trpel« doseg. In obratno, večji je doseg, manjša bo frekvenca. Primarna funkcija vašega oglaševalskega proračuna je seveda zagotoviti optimalno izpostavljenost. Kaj kdaj deluje oziroma kako in kdaj se osredotočiti na kateri cilj, bomo v naslednjem prispevku rapravljali z digitalnimi in medijskimi agencijami.