Od kod izvira Banksyjeva marketinška genialnost?

Razstavo organizira Galerija Deva Puri, da pa bi si jo lahko ogledali tudi pri nas, se je kustos David Rjazancev trudil kar deset let. »Banksyevo razstavo lahko organiziraš na tri načine. V sodelovanju z umetnikom, kar si lahko privoščijo le v velikih metropolah, kot je na primer Los Angeles. Tako, da njegova dela preprosto snameš s spleta in natisneš ter pripraviš razstavo, kar se mi ne zdi prav. Tretja pot, ki smo jo ubrali mi, pa je ta, da dela pridobiš iz galerij in zasebnih zbirk. Preveriš njihovo avtentičnost in tako zgodbo Banksyja predstaviš javnosti,« pravi in napove, da pričakuje, da si bo razstavo v Ljubljani ogledalo vsaj med 10.000 in 15.000 obiskovalcev.

Ne le umetniški, tudi marketinški fenomen

Na vprašanje, zakaj je po njegovem mnenju Banksy postal fenomen tudi z marketinškega vidika, David Rjazancev odgovarja, da so k temu pripomogli različni dejavniki – tudi to, da skriva svojo identiteto, kar ustvarja veliko mero skrivnostnosti in še bolj pritegne zanimanje ljudi. »Poleg tega s svojo umetnostjo pogosto kritizira družbene, politične in kulturne vidike. Njegova dela odražajo aktualne dogodke in razmišljanja, kar pritegne pozornost ljudi, ki jih zanima družbeno kritična tematika. Njegove tehnike in pristop v umetnosti so vedno inovativni, kar ga ločuje od drugih umetnikov. Njegova originalnost pritegne tako ljubitelje umetnosti kot tudi same kreativnosti, ki vsi seveda cenijo kreativnost. S svojo vpletenostjo v družbene dogodke, preko projekta Dismaland ali Walled Off Hotela, pa Banksy umetnost ne le ustvarja, ampak tudi aktivno sodeluje v družbenih razpravah. Njegova dela pogosto postanejo viralna na družbenih omrežjih. Mnoga so postala ikonična v svetu ulične umetnosti in umetnosti nasploh,« je za MM povedal Rjazancev.

Po njegovem mnenju pa je morda ena od najbolj genialnih potez Banksyjevega marketinga umetniško delo, ki se samouniči na dražbi. »Nepričakovane poteze, kot je ta, ustvarijo veliko zanimanja in razprav, tako medijev kot tudi splošne javnosti. Banksy pogosto združuje močno sporočilo s slikovno močno umetnostjo in prav ta kombinacija ustvarja zgodbe, ki javnost nagovarjajo na čustveni ravni,« je prepričan kustos.

Hkrati opozori, da čeprav marketinško genialnost pripisujemo Banksyju samemu, gre velik del zaslug za njegovo neverjetno prepoznavnost še enemu človeku, in sicer Stevu Lazaridesu. »Tako kot je Peter Grant kljub nesporni glasbeni genialnosti Led Zeppelinov poskrbel, da so postali glasbena polbožanstva in je Leo Castelli skoraj lastnoročno ustvaril galerijski 'sistem sodobne umetnosti' z Warholom, Lichtensteinom, Twomblyem in drugimi velikani, ter marketinškim genialcem Frankom Dunphyem, ki je katapultiral Damiena Hirsta do statusa superzvezdnika – tako je Banksyjevo pot navzgor začrtal njegov bivši prijatelj, strateg in galerist Steve Lazarides. Brez njega tudi Banksy ne bi bil to, kar je,« sklene.