Osemdeset let podatkov ali statistika je lahko tudi zabavna in ne suhoparna

Statistični urad je bil ustanovljen 19. avgusta 1944 s sklepom predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), prav zares pa je začel delovati po koncu vojne, junija 1945. Ob ustanovitvi je dobil tri naloge: koordinacijo statističnega dela, vzgojo statističnega kadra in vzgojo množic. »To pomeni, da so se že pred 80 leti zavedali pomembnosti približevanja statistike širši javnosti. Takrat so to opisali kot 'vzgoja množic', danes pa temu rečemo 'statistično opismenjevanje',« pravijo na SURS.

Statistika vseh njihovih prelomnic

V zadnjih 80-ih letih je urad doživel nekaj večjih mejnikov – kot prvega omenijo leto 1951, ko so začeli izdajati serijske publikacije, v katerih so objavljali izsledke statističnih raziskovanj. Pred tem je statistika namreč oskrbovala predvsem državne organe s potrebnimi podatki – večinoma zaupnega pomena –, zato so za javnost objavljali predvsem krajše informacije.

Naslednji mejnik sega v leto 1952, ko so vpeljali IBM-ov sistem računalnikov, ki je vseboval tudi verificirke in tabelirke (pred tem je bila obdelava podatkov namreč le ročna). Konec 70-ih let je zavod kupil enega od najsodobnejših računalnikov v tem delu Evrope. Zmogljivost računalnika je bila 2 Mb spomina in 2 Gb diskovnega prostora. Računalnik so pripeljali na več paletah in ga nekaj časa skladiščili na dvorišču urada, kjer je bilo komaj dovolj prostora za vse komponente.

Vizionarski cilji

Leta 1970 je zavod predstavil idejo o ustanovitvi osrednjega registra za področje prebivalstva. »Cilji so bili vizionarski in takrat še neizvedljivi, vendar pa neverjetno podobni ciljem današnje e-uprave. Govorimo o Centralnem registru prebivalstva, ki je bil ustanovljen na podlagi podatkov popisa prebivalstva iz leta 1971. Slovenija je popis prebivalstva prvič izpeljala registrsko oz. na registrski način leta 2011 in ta popis velja za pomemben razvojni dosežek  državne statistike. S tem je postala ena redkih evropskih držav, ki so do 2011 in v tem letu popis izvedle na tak način, torej registrsko,« pravijo.

Leta 1979 je bila vzpostavljena Banka statističnih podatkov, prenehala pa je delovati leta 2011, ko jo je v celoti nadomestil podatkovni portal SiStat – to je še danes SURS-ov najpomembnejši kanal za objavljanje podatkov. Gre za javno dostopno in brezplačno bazo agregiranih podatkov, v kateri je trenutno več kot milijarda podatkovnih celic. Leta 1996 je Statistični urad postavil svojo spletno stran, to je bilo ob razmahu interneta in samo leto dni po začetku delovanja strani podjetja Amazon.

Leta 2013 je zadnjič izšel Statistični letopis, verjetno najbolj znana SURS-ova publikacija. Nadomestila jo je publikacija Statopis, v kateri so bili na sodoben način (z infografikami in drugimi grafičnimi prikazi) predstavljeni izbrani aktualni podatki. Statopis je bil med uporabniki dobro sprejet in je izhajal vse do leta 2020. Z vidika komunikacije je bil pomemben mejnik pridružitev omrežju Twitter leta 2009, še bolj pa prvi tvit, s katerim so opozorili nase. V njem so na humoren način povezali statistične podatke in športni uspeh košarkarske reprezentance.

Statistika ni suhoparna

V zadnjih letih veliko stavijo na digitalno komunikacijo, saj pravijo, da se zavedajo njenega pomena. »V našem podatkovnem portalu SiStat je, kot že rečeno, več kot milijarda podatkov, ki so dostopni 24/7 vsem in to brezplačno, v slovenskem in angleškem jeziku. To brez digitalizacije ne bi bilo mogoče, da ne omenjamo niti časovnega zamika: preden bi zbrali, izbrali, pregledali, oblikovali in natisnili podatke v knjižni obliki, bi večina podatkov že zastarela. Danes vse deluje na klik in temu sledi tudi uradna statistika. Komunikacijo pa zadnja leta intenzivno širimo tudi na druge kanale, predvsem na družbena omrežja. Prisotnost tam nam omogoča, da se predstavimo: tako SURS kot tudi podatke, ki jih imamo,« pravijo.

Njihov glavni diseminacijski kanal je spletna stran, na kateri letno objavijo približno 800 prispevkov. V zadnjem desetletju je SURS postal zelo prepoznaven tudi s pojavljanjem in načinom komunikacije na družbenih medijih. Trudijo se, da sledilcem z objavami približajo statistiko in jih prepričajo, da ta sploh ni suhoparna, ampak je lahko celo zabavna in zanimiva. »Kot imamo zapisano v profilu: smo na misiji, da izkoreninimo prepričanje o dolgočasni statistiki. Po eni strani jim predstavljamo Statistični urad in podatke, ki jih imamo, hkrati pa – predvsem na Instagramu –, tudi krepimo statistično pismenost,« pravijo.

Na Instagramu velik poudarek namenjajo vizualno privlačnim objavam, vsebina je lahkotna (vendar kljub temu strokovna in objektivna), trudijo se dodati tudi malo humorja. Na Facebooku so sledilci nekoliko starejši, všeč pa so jim bolj nostalgične objave.

Objave na LinkedInu (pa tudi na omrežjih X in Threads) so namenjene predvsem predstavitvi SURS-a kot organizacije.

»Na splošno je vsa naša prisotnost na družbenih omrežjih namenjena promociji SURS-a in statističnih podatkov. Vso vsebino pripravljamo sami, zunanjih sodelavcev nimamo, lani pa smo za komuniciranje na družbenih omrežjih prejeli tudi nagrado Prizma, ki jo podeljuje Slovensko društvo za odnose z javnostmi,« še povejo.