visa
Aktualno

Prihodnost denarja je digitalna

Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da je v Sloveniji kartično plačevanje že prevladujoča oblika izvajanja plačil, pa se v resnici kar 60 odstotkov vseh transakcij še vedno opravi z gotovino.

Da bi Slovenijo približali digitalni družbi, kot se je izrazila Alenka Mejač Krassnig, direktorica družbe Visa za Slovenijo, so zasnovali partnerski program »Slovenija plačuje digitalno«, ki so se mu do zdaj pridružile tri banke, in sicer NLB, Nova KBM in Intesa Sanpaolo, k programu pa vabijo še druge.

Potrošniki si zaslužijo možnost izbire

Kot je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi programa povedala Mejač Krassnigova, so pri Visi lani na osmih trgih Srednje in Vzhodne Evrope, tudi v Sloveniji, izvedli raziskavo, ki je pokazala, da potrošniki pri digitalnem plačevanju najbolj cenijo varnost, priročnost in hitrost. »Čeprav so potrošniki izkazali jasno željo po kartičnem plačevanju, pa še vedno obstajajo številna prodajna mesta, kjer jim trgovci te možnosti ne ponujajo,« je poudarila. Zato želijo s svojim programom spodbuditi predvsem mikro, mala in srednje velika podjetja, da v svoje poslovanje uvedejo možnost plačevanja s plačilnimi karticami. »Tem podjetjem želimo pomagati pri razvoju poslovanja, potrošnikom pa omogočiti izbiro,« pravi.

V ta namen bodo mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki tvorijo hrbtenico slovenskega gospodarstva (v Sloveniji jih je kar 90 odstotkov), partnerji v programu subvencionirali stroške, povezane z uporabo POS-terminalov, ponudniki blaga in storitev pa bodo lahko izkoristili možnost devetmesečne brezplačne uporabe POS-terminala. »Prihodnost denarja je digitalna,« je še zatrdila direktorica Vise za Slovenijo.

Gotovina poganja sivo ekonomijo

Catalin Cretu, generalni direktor Vise za Romunijo, Hrvaško, Slovenijo in Bolgarijo, pravi, da so se konkurenti združili v želji po razvoju trga. V Sloveniji se namreč še vedno 60 odstotkov vseh transakcij opravi z gotovino. »Plačevanje z gotovino spodbuja sivo ekonomijo. Več plačil kot je opravljenih digitalno, večja je transparentnost,« je zatrdil. Po njegovih besedah številna mikro, mala in srednja podjetja menijo, da je kartično poslovanje zanje predrago. »S prehodom na digitalno plačevanje podjetja pridobijo nov vir prihodkov, saj na svojo stran pridobijo nove potrošnike, ki si želijo plačevati s karticami,« poudarja. Omenjeni program sicer že izvajajo na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Hrvaškem in v Bolgariji, od danes naprej pa torej tudi v Sloveniji.

Dejstvo, da v Sloveniji še vedno toliko ljudi plačuje z gotovino, je naravnost šokantno, je na okrogli mizi poudarila tudi Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije. S tolikšnim deležem gotovinskih plačil se namreč uvrščamo na neslavno tretje mesto med državami Evropske unije. »Težava je v tem, da potrošniki preprosto nimajo izbire, pa čeprav si želijo v večji meri plačevati s karticami,« opaža tudi ona. Po njenih besedah zato digitalno plačevanje ni samo priložnost za podjetja, temveč tudi nuja.

Digitalizacija ni trend, temveč naša realnost

»Digitalno plačevanje omogoča transparentnost, konkurenčnost in izbiro. Podatki ne lažejo in žal si Slovenija pri tem ne more nadeti medalje,« pa je izpostavila Ajša Vodnik, generalna direktorica Ameriške zbornice v Sloveniji (AmCham).

V Novi KBM vidijo še veliko priložnosti za rast kartičnega poslovanja, največ zanimanja za program pa pričakujejo v storitveni dejavnosti, je dejala Silvia Birla, direktorica sektorja za maloprodajo, korporativne produkte in razvoj v Novi KBM. Po njenih besedah je treba še posebej mikro podjetja oziroma obrtnike ozavestiti, da jim digitalno plačevanje lahko zmanjša stroške in poveča obseg posla.

»Penetracija POS-terminalov v Sloveniji je le 40-odstotna. Negotovinsko plačevanje je v podrejenem položaju, saj manjši trgovci menijo, da so gotovinska plačila zanje najcenejša možnost,« je potrebo po spremembi percepcije mikro, malih in srednje velikih podjetij izpostavil tudi Simon Steinman, pomočnik člana uprave NLB.

Sogovorniki so se strinjali, da bo morala na področju digitalizacije država odigrati še pomembnejšo vlogo, pri čemer je strategija Digitalna Slovenija 2030 korak v pravo smer. »Zavedati se moramo, da ne tekmujemo sami s seboj, temveč s celim svetom,« je povzela Ajša Vodnik, Katarzyna Zubrzycka, vodja oddelka za trgovce in pridobitelje v družbi Visa CEE, pa je sklenila: »Digitalizacija ni trend, temveč je naša realnost.«

Na fotografiji so udeleženci okrogle mize (z leve proti desni): Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, Simon Steinman, pomočnik člana uprave NLB, Alenka Mejač Krassnig, direktorica za Slovenijo v družbi Visa, Silvia Birla, direktorica sektorja za maloprodajo, korporativne produkte in razvoj v Novi KBM, Katarzyna Zubrzycka, vodja oddelka za trgovce in pridobitelje v družbi Visa CEE, in Ajša Vodnik, direktorica AmCham Slovenija.

Intervju

Monika Zajc
30. 11. 2024

Na naslovnici MM #521 je Monika Zajc, ki je pred letom dni prevzela vodenje digitalne…

Že od mladosti si vedno znova ponavljam: če sem dovolj pogumna, da začnem, sem dovolj pogumna, da uspem. Imam zelo enostavno strategijo, ki je vsaj v…

Hana Souček Martinc
30. 11. 2024

3. decembra bomo praznovali »ta veseli dan kulture«, mi pa smo se s Hano Souček Martinc…

»Kulturni projekti pogosto zahtevajo posebne pristope, ki vključujejo poudarjanje osebnega in estetskega vpliva. Ta vrsta komuniciranja se osredotoča…

Življenje z znaMMkami
25. 11. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

Najljubši oglaševalski slogan je: »Kaj bi mi brez domišljija.«

Naši avtorji