Se da priti na playlisto Spotifyja z denarjem?

»Today's Top Hits«, »Beast Mode« »New Music Friday«, »All Out 10s« in »Confidence Boost« so le nekatere izmed seznamov predvajanja na platformi za pretakanje glasbe Spotify. Njihov sistem za priporočanje glasbe, katerega smo se dotaknili v prispevku »Apple Music in Spotify: Kaj izbrati?«, velja za najboljšega med vsemi konkurenčnimi platformami. Oboževalci ga... obožujejo. Posledično je orodje tudi prava promocijska mašinerija za vzhajajoče izvajalce.

Številni prisotnost na omenjenih seznamih označujejo kar z »make or break« nadaljnje kariere. Tudi če bolj ali manj s to tezo pretiravajo, dejstvo ostaja. »Odkritje« oziroma izpostavitev na Spotifyjevih lestvicah, seznamih in profilih ima lahko zelo pozitiven vpliv na nadaljnji potek glasbenikove kariere. Ko uspeš na Spotifyju, so ti odprta vrata na svetovne odre, radio in televizijo.

Od tod tudi glavno vprašanje: kako se izvajalec oziroma skladba uvrsti na posamezne sezname? Po pisanju glasbene revije Rolling Stone naj bi nekateri izvajalci plačevali po več tisoč evrov urednikom seznamov predvajanja na Spotifyju. Jeremy Erlich, Spotifyjev vodja glasbene strategije, v intervjuju s  Forbesovim novinarjem Dannyjem Rossom to odločno zanika in pojasnjuje uredniško-odločevalski proces seznamov predvajanj, algoritme in najboljše načine, kako »uspeti« na Spotifyju.

Naša filozofija je, da bi morala bi morala biti vsaka dobra skladba na seznamu predvajanja in imeti s tem prosto pot na vrh piramide. Lokacija nastanka in zvrst pri tem nista pomembna. Imamo najboljše urednike na svetu, ki na teden preposlušajo na tisoče skladb in jih urejajo.

Ne drži. Ne verjamem, da smo vratarji. Smo povezovalci. Mi smo tisti, ki bi morali vedeti, katera skladba gre na pravo mesto, da ima lahko prosto pot proti vrhu. Gre za častno in zabavno misijo. Zavedamo se, da izvajalci opravijo vse delo. So kri, ki se pretaka po naših žilah. Mi smo kanal.

Ne. Naše orodje je edina pot do recenzije glasbe. Ljudje mi pošiljajo skladbe, vendar jih napotim k orodju. Tako se pač uvrstiš na sezname. Uredniške odločitve pogojuje kakovost pesmi in ustreznost posameznemu seznamu. Ravnokar sem založbi dopovedoval, da tudi če mi vsi zaposleni pošiljajo e-maile, to ne poveča njihovih možnosti uvrstitve.

Mislim, da je to razvidno preko pesmi, ki so na vrhu. Nihče jih ni potiskal v ospredje. Vzpenjale so se organsko. Gre za pokazatelja demokratizacije seznamov predvajanja.

Naše največji seznami vključujejo izvajalce velikih založb, neodvisne izvajalce, angleško in špansko govoreče. Panoga je v odličnem obdobju, ko res ni pomembno, od kje prihaja neka skladba. Kot izvajalec je zelo težko uspeti. Upamo, da smo ustvarili svet, kjer ima vsakdo enake možnosti. To je naš cilj.

Sovražim jih. Goljufajo izvajalce. V pretočnem svetu ni promocije. S temi ljudmi se sploh ne pogovarjamo. Gre za prevarante. Če bi lahko mignil in bi izginili, bi to tudi naredil. Ko ljudje lažno uporabljajo naše ime, jih skušamo ustaviti. Če vam kdo omeni plačevanje za uvrstitev na seznam, laže. Edina pot je preko našega orodja.

Preverimo, koliko časa ljudje poslušajo neko pesem. 30 sekund poslušanja pomeni eno predvajanje. Pozorni smo tudi na to, ali neko pesem ljudje aktivno iščejo, ali pa jo slišijo preko različnih seznamov. Upoštevamo tudi, kolikokrat neko pesem preskočijo, vendar je vse relativno. Prva pesem na seznamu bo imela najvišje razmerje preskoka (ang. the skip ratio, op. p.), saj so ljudje vključeni. Vendar pa nihče ni pozoren, ko se predvaja zadnja pesem na seznamu.

Imamo okrog tri tisoč Spotifyjevih seznamov, vendar je tudi veliko neodvisnih seznamov. »Fresh Finds« na primer upošteva urednike, ki niso notranji. Gre za odlilčen način pridobivanja podatkov. Všeč nam je, da naši uporabniki niso le oboževalci, ampak poznavalci z izvrstnim glasbenim okusom. Na začetku so bili uredniki le ljudje, zdaj je več na algoritmu in strojnem učenju. Mi algoritnikujemo (ang. algatorial, op. p.), kjer urednikujejo ljudje, personalizirajo pa stroji. Primer personaliziranega seznama je »Beast Mode«. Vaš ni nujno enaka moji, vendar pa skladbe izbirajo uredniki.

Ne bi rekel, da gre za hierarhijo. Tudi ne bi opredeljeval, katera je boljša in katera slabša. Gre za različna občinstva in različne zvrsti. Vsaka niša je na globalni ravni precej velika. Obstaja pa sistem medsebojne povezanosti. Kot nekakšna gigantska presta, prepletena iz vseh mogočih smeri. Pesmi gredo lahko gor, dol ali vstran. Zgodovinsko gledano imamo na primer velike pop sezname, kot je Today's Top Hits, ki so neke vrste vodilne. Potem pa je vrsta žanrskih seznamov. V letu 2019 smo z Lorem in Pollen začeli z medžanrskimi seznami. Prav tako smo razmišljali o medgeneracijskih seznamih. Lahko uvrstimi Billie Eilish in Fiono Apple na isti seznam?

Vsekakor. Rekel bi, da se naši uredniki 40 odstotkov časa posvečajo izbiri pesmi, 60 odstotkov pa zaporedju. Ljudje se res trudijo. Gre za umetnost in znanost.

Imamo uredniško ekipo v vsaki državi. Imamo na primer globalne skupine, ki se osredotočajo na pop glasbo, in jo delijo med seboj.

Glasba je vedno prva, pomembna sta tudi vizualna identiteta in koncertiranje. Pokaži oboževalcem, da deluje tudi v resničnem življenju. To je res pomembno. Lahko ste najbolj talentirana oseba na svetu, vendar se morate povezati z oboževalci.

Več kot koncertiraš, bolj boš utrdil bazo oboževalcev, ki se bodo vedno vračali k vaši glasbi. Ta čustvena navezanost traja večno. Še vedno poslušam izvajalce izpred 25 let. Nastopi v živo so velik del tega. Za nastopajoče je to pomembno s finančnega, kreativnega in povezovalnega vidika.

Vir: Forbes