skoj
Aktualno

SKOJ: Komunikacija je vse!

Letošnja dvodnevna Slovenska konferenca za odnose z javnostmi (SKOJ) poteka v znamenju nepredvidljivosti, ki komunikatorje postavlja pred nove, a ne nerešljive izzive.

Na konferenci sta uvodoma nastopila dr. Ansgar Zerfass, profesor in predstojnik oddelka za strateško komuniciranje na Inštitutu za komunikacijske in medijske študije na Univerzi v Leipzigu, in prof. dr. Dejan Verčič, profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani ter partner v družbi Herman & partnerji, ki sta se posvetila transformaciji sveta, vodenja in komunikacijske stroke. Zerfass je med največjimi spremembami v zadnjih petnajstih letih izpostavil, da je javno mnenje zdaj pomembnejše, kot je kdaj koli bilo. »To pomeni predvsem, da je treba več poslušati,« je zatrdil Zerfass, kar velja tako za politike kot tudi vodje podjetij.

Kot opaža, vse več mladih ljudi študira komunikacijo, zato je prepričan, da gre za rastoče področje, ki bo tudi vse bolj vplivno. Med glavnimi trendi na področju odnosov z javnostmi sicer izpostavlja vse večjo vlogo držav in državnih institucij, zato bodo morali komunikatorji veliko pozornosti posvetiti tudi odnosom s politiki in na novo razmisliti o tem, kako organizirati upravljanje odnosov in kako pozicionirati podjetje v takšnem okolju.

Tudi umetna inteligenca na čelu s ChatGPT bo močno vplivalo na delo komunikatorjev. »V naslednjih mesecih si bodo komunikatorji morali odgovoriti na to, v kolikšni meri avtomatizirati delo, kaj to pomeni za njihovo delo, tudi v smislu odgovornosti, in ugotoviti, kako tovrstna orodja implementirati v proces vodenja,« meni Zerfass.

skoj1

Dr. Ansgar Zerfass in prof. dr. Dejan Verčič v pogovoru o transformaciji komunikacijske stroke.

Ob tem sta profesorja predstavila tudi pravkar izdano knjigo Komunikacijska odličnost: kako razvijati, upravljati in voditi izjemno komuniciranje; poleg njiju so njeni avtorji še prof. dr. Ralph Tench, prof. dr. Ángeles Moreno in izr. prof. dr. Piet Verhoeven. Po besedah Verčiča gre za velik prispevek k stroki, pri čemer je izpostavil, da je bila tudi velik prevajalski zalogaj, saj je bilo treba poskrbeti za prevod številnih komunikacijskih terminov, ki v slovenščini še niso uveljavljeni. Knjigo, ki sta jo izdala Založba FDV in Slovensko društvo za odnose z javnostmi, je prevedla Pika Kofol.

Zakaj mora biti menedžer dober komunikator?

Nagrado za komunikacijsko odličnost menedžerjev Primus, ki jo podeljujeta Slovensko društvo za odnose z javnostmi (PRSS) in Združenje Manager, je letos prejela Aleša Mižigoj, direktorica in lastnica podjetja Medex. Kot je povedala v pogovoru s Katarino Matejčič, voditeljico in producentko v medijski hiši Bloomberg Adria, vedno komunicira v skladu s svojimi osebnimi vrednotami. »Komunikacija je osnova vsega, s komunikacijo gradimo odnose, z odnosi gradimo zaupanje,« je zatrdila in dodala, da je treba komunikacijo stalno prilagajati glede na situacijo, v kateri se znajdemo. »V Medexu nimamo samostojnega oddelka za odnose z javnostmi. Naše nenapisano pravilo je, da je vsak zaposleni komunikator, od receptorke naprej. Vsi zaposleni predstavljajo naše podjetje in vsak zaposleni mora izžarevati naše vrednote,« je poudarila. Kot je še dodala, z vsemi javnostmi, ne glede na to, ali gre za medije ali zaposlene, komunicira na enak način. »Najprej pa moraš 'počistiti' svoj ego. Šele ko si svoboden človek, lahko komuniciraš na pravilen način; vse ostalo je samo hranjenje ega.« Sicer pa je njena največja vrednota poštenost, načelo pri vodenju pa odgovornost. »Ne glede na to, ali si lastnik podjetja ali njegov menedžer, vedno moraš biti odgovoren in na ta način tudi komunicirati,« je prepričana.

skoj2

Aleša Mižigoj, lastnica in direktorica Medexa, prejemnica nagrade Primus, v pogovoru z novinarko Katarino Matejčič.

Komunikacija je najtežji del vodenja

Podjetja z močno kulturo so bolj odporna in lažje premagujejo izzive, je v uvodu k okrogli mizi izpostavila Laura Smrekar, partnerica v kadrovski agenciji Competo. Med temi podjetji sta tudi Dewesoft in Wolt, ki dajeta velik poudarek interni kulturi. »Pri nas je trenutno 172 zaposlenih, lahko pa bi jih imeli 400, a ravno zato, da lahko ohranjamo takšno kulturo, kot jo imamo zdaj, zavrnemo 85 odstotkov projektov,« pravi Tilen Sotler, izvršni direktor Dewesofta. Sam se je podjetju pridružil na začetku leta 2004. »Skupaj smo gradili kulturo, za katero bi lahko rekel, da je tudi zasavska. A leta 2015 se je začela izgubljati, zato smo se odločili, da napišemo kodeks, po katerem bodo zaposleni resnično živeli,« je pripovedoval Sotler. Ob tem so opredelili ključne vrednote, ki so transparentnost, odgovornost in predanost. »Želim ohranjati takšno kulturo, da bom vsak dan z veseljem vstal in šel v službo,« je še zatrdil.

Clemens Brugger, direktor Wolt Slovenija in Avstrija, je kulturo podjetja opredelil kot »finsko«. »Podjetje je finsko in ima tudi povsem finske lastnosti. Smo z obema nogama na tleh, ljudje so zelo skromni in dosti odprti, čeprav si to o Fincih na prvi pogled ne mislimo. Opredeljenih imamo šest vrednot, ampak še pomembnejše od njih se mi zdi to, kaj delamo in česa ne,« pravi in dodaja: »Sledimo načelu 'low ego, high performance', torej skromen ego, visoka učinkovitost. To je tudi naš prvi filter pri zaposlovanju. Če pri kandidatu ugotovimo, da ima velik ego, se mu samo zahvalimo za sodelovanje.«

Na vprašanje Laure Smrekar, kaj je najtežji del vodenja, je Tilen Sotler odgovoril, da je to prav komunikacija. »Tudi če se z nekom stalno pogovarjaš, to še ne pomeni, da te tudi razume. V komunikacijo je zato treba stalno vlagati. Če želite ohraniti zdravo kulturo, mora biti komunikacija na prvem mestu.« Clemens Brugger med izzivi vodenja izpostavlja: »Posel je neskončna igra, igra, v kateri ne boš nikoli zmagal. V Sloveniji nam gre trenutno odlično in smo prvi na trgu, toda vedno se lahko pojavi nov igralec, ki spremeni pravila te igre.« Zato morajo biti prilagodljivi in se hitro odzivati na spremembe. »Podjetje razumem kot zelo zapleten socialni sistem. V pisarni imam 80 ljudi in vsaka oseba sprejme ogromno odločitev. Zato jim moram kot vodja prepustiti odgovornost, da se sami odločajo. To je bilo zame pravzaprav najtežje,« je priznal.

skoj3

Laura Smrekar (Competo) se je s Clemensom Bruggerjem (Wolt) in Tilnom Sotlerjem (Dewesoft) pogovarjala o pomenu zdrave kulture v podjetju.

V nadaljevanju programa prvega dne konference se bodo govorci posvetili prihodnosti komuniciranja, ki jo bosta narekovala tudi TikTok in umetna inteligenca.

Intervju

Monika Zajc
30. 11. 2024

Na naslovnici MM #521 je Monika Zajc, ki je pred letom dni prevzela vodenje digitalne…

Že od mladosti si vedno znova ponavljam: če sem dovolj pogumna, da začnem, sem dovolj pogumna, da uspem. Imam zelo enostavno strategijo, ki je vsaj v…

Hana Souček Martinc
30. 11. 2024

3. decembra bomo praznovali »ta veseli dan kulture«, mi pa smo se s Hano Souček Martinc…

»Kulturni projekti pogosto zahtevajo posebne pristope, ki vključujejo poudarjanje osebnega in estetskega vpliva. Ta vrsta komuniciranja se osredotoča…

Življenje z znaMMkami
25. 11. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

Najljubši oglaševalski slogan je: »Kaj bi mi brez domišljija.«

Naši avtorji