Sobivanje spletnih tržnic v Sloveniji

Facebook je leta 2016 predstavil storitev Marketplace, svoj odgovor na živahno izmenjavo dobrin v skupinah na svoji platformi (ki seveda še ni ugasnilo), kar naj bi tega leta prakticiralo 450 milijonov uporabnikov Facebooka. Ti so lahko po novem preko posebnega zavihka na Facebooku prodajali ali kupovali vse od avtomobilov do oblek, podprti z Messengerjem pa so lahko potencialni prodajalci in kupci neposredno komunicirali. Facebook je tako postal tudi trgovec. Kot pri drugih storitvah je tudi ta v Slovenijo prišel z zamikom. Če je v domačih ZDA z Marketplaceom Facebook napadal Craigslist in eBay, je pri nas tekmeca med drugim dobila najstarejša in največja slovenska spletna tržnica spletna tržnica Bolha.com. In sicer tekmeca z globalnim dosegom, ki se mu je nato z zavihkom Shops pridružil še Instagram. Pričakuje se tudi prihod drugih »tržnic«, na primer Googlove in TikTokove. Nakupovanje na družbenih omrežjih, sploh preko mobilnih naprav,  je v času pandemije v Sloveniji dobilo nov zagon. Kako je to na podlagi spremenjenih nakupnih navad – med drugim tudi, kot pojasnjuje eden od naših sogovrnikov v nadaljevanju, krajša stopnja pozornosti – vplivalo na »razmerja moči«?

Zdrava konkurenca, ki napaja z novimi idejami

Kot so na Bolha.com povedali za MM, so za omenjene platforme spletne tržnice logični naslednji korak, saj izkoriščajo prednost vzpostavljene mreže svojih uporabnikov. »Za nas je to zdrava konkurenca, ki nas napaja z novimi idejami, da ostanemo najboljša in največja spletna tržnica na slovenskem trgu,« so samozavestni. Razlog za optimizem vidijo v predvsem smiselno razvrščeni lokalni ponudbi oziroma v več kot 1,3 milijona izdelkih iz več kot 30 različnih področij. »Naša dodana vrednost so prav tako prilagojeni filtri za hitrejše in učinkovitejše iskanje in nova mobilna aplikacija, ki zelo poenostavlja tako prodajo kot nakup izdelkov, in sicer s prepoznavo predmetov in predlogi prodajne cene, z opomniki za izdelke, ki jih iščejo, možnostjo ustvarjanja seznamov želja in možnostjo deljenja najljubših oglasov s prijatelji, pa tudi proces nakupovanja. Naši uporabniki obenem uživajo polno zasebnost v klepetu, pri omenjenih konkurentih je ravno obratno,« poudarjajo.

Pri Mimovrste se učijo od najboljših

Pri spletnem trgovcu Mimovrste pozdravljajo »razcvet spletnih trgov«, tudi na družbenih omrežjih, saj po njihovih ugotovitvah tovrstne aktivnosti prispevajo predvsem k širšemu razumevanju koncepta spletnih tržnic tudi v Sloveniji. Ob tem poudarjajo, da imajo danes že uspešno vzpostavljeno spletno tržnico, ki do danes združuje več kot 430 partnerjev. Mimovrste je od 1. aprila 2022 tudi del skupine Allegro, ki je največja spletna tržnica v Srednji in Vzhodni Evropi. »Ne moremo ravno reči, da je Mimovrste tradicionalna spletna tržnica. Tudi Mimovrste oglašuje na vseh relevantnih digitalnih platformah kot sta Facebook in Instagram. Za stranke in partnerje je veliko prednosti, da so del Mimovrste Marketplace. Največja prednost je napredna poprodajna storitev. Kupci kakovost procesa poprodajne storitve občutijo predvsem z vidika uporabniške izkušnje med nakupovalnim ali prodajnim procesom, podpore strankam, tudi v primeru vračila izdelka. Poleg tega lahko omenimo dejstvo, da se storitve izvajajo v slovenskem jeziku, ne glede na državo, iz katere je ponudnik ali partner tržnice Mimovrste,« so povedali. Mimovrste pod okriljem Allegro načrtuje še boljše storitve Marketplace in najširšo ponudbo za svoje stranke in partnerje. »Lahko rečemo, da se učimo od najboljših,« dodajajo.

»Noben nov igralec na trgu ne prinese strank s seboj«

Ob tem nas je seveda zanimalo, ali pojav novih spletnih tržnic, kot je na primer Facebook Marketplace, ki ponuja izdelke domačih oziroma lokalnih ponudnikov, kakor koli vplival na »biznis« portala Bolha.com in drugih. »Facebook Marketplace je zaradi svoje globalne velikosti konkurent, ki ga spremljamo redno in podrobno, seveda vsaka njihova poteza lahko vpliva tudi na nas, je pa naša naloga, da se prilagajamo novim razmeram na trgu ter navadam potrošnikov in z novimi storitvami ostanemo največji in najboljši na slovenskem trgu,« pravijo njegovi predstavniki.

Igor Pauletič, partner v FrodX-u, ne verjame, da bi družbene tržnice pri nas lahko ogrozile Bolho. »Noben nov igralec, ki pride na trg, ne prinese strank s seboj. Zagotovo ustvari nekaj zanimanja in morda pridobi nekaj novih strank, a vseeno predvsem 'zažira' trg s prerazporeditvijo strank v obstoječem bazenu. Premagati Bolho v kategoriji predvsem P2P-rabljene opreme ni kar tako. Pri enem takšnem poskusu se je že izkazala. Verjamem, da imajo danes še to izkušnjo več in bodo še bolj trd oreh.«  

Po drugi strani Tadej Ažman, vodja digitalnega marketinga pri Proteini.si, meni, da družbene tržnice počasi že nadomeščajo klasične spletne tržnice, kot je npr. Bolha. Vsaj v primeru nakupov cenejših ali rabljenih stvari. »Pri rabljenih stvareh se že zdaj pojavlja trend, da je več odziva in boljša prodaja preko družbenih tržnic. Verjetno na to precej vpliva tudi dejstvo, da je Bolha začela zaračunavati oglase,« ugotavlja. Za dražje in bolj specifične izdelke oziroma storitve se za zdaj po njegovih opažanjih še uporablja specifične spletne tržnice, vendar pričakuje, da se tudi to v prihodnje lahko spremeni. »Da se uporaba družbenih omrežij povečuje, nam je že vsem znano. Torej se posledično povečuje tudi izpostavljenost artiklov iz Marketplacea naključnim uporabnikom. Če upoštevamo še hiter način življenja in krajšanje časa pozornosti uporabnikov, je rast družbenih tržnic logična in pričakovana, ker imajo vse zbrano na enem mestu in jim ni treba menjati aplikacije oziroma odpirati specifične spletne strani.«

Priložnost da dodatne prodajne kanale za trgovce

V okviru »slovenskega« Facebook Marketplacea danes najdete oglase za nepremičnine, obleke, avtomobile, mobilne telefone, za hladilnik za pivo za en evro in še marsikaj drugega. Kako pa se je prijel med spletnimi trgovci? Igor Pauletič na pojav novih spletnih tržnic gleda kot na dodatne prodajne kanale. Zanj je logično, da prodajne organizacije prek tržnic vidijo svojo priložnost za rast svojega poslovanja. »Ne bi pa razumel tega, da se nekdo odreče svojim lastnim kanalom, kjer ima neposreden stik s strankami, v zameno za sodelovanje z eno ali več tržnicami. S stališča izboljšave izkušnje za stranko smo vedno v iskanju »lažjega« za stranko.« Če je to naročilo preko spletnega mesta, ki ga že pozna in ima urejen račun, je to po njegovih ugotovitvah zagotovo dober prispevek zanjo. »Bolj kot same tržnice, mislim, da proti vidnejšim izboljšavam izkušnje za stranke pelje pobuda »headless commerce«, brezglavo nakupovanje. Sam to tolmačim kot gibanje »everywhere commerce«, trgovina kjer koli. Iskreno verjamem, da bodo zmagovalci tisti komercialni ponudniki, ki bodo znali priti do stranke in ne stranke vabiti k sebi. 'Kupim' se bo kaj kmalu lahko začel dogajati ob vsaki digitalni interakciji. To bo 'najedlo' spletne trgovine, kot jih poznamo danes.«

Težave z neodobrenimi artikli

Tadej Ažman opozarja, da je v panogi športne prehrane uporaba te funkcionalnosti precej omejena, saj Facebook zavrača večino izdelkov s področja športne prehrane in dodatkov k prehrani.  »V našem primeru to že zdaj predstavlja več kot 50 odstotkov produktnega kataloga in število neodobrenih artiklov iz dneva v dan raste. Teh izdelkov žal ne moremo dodati v Shop, prav tako jih ne moremo označiti v organskih in plačanih objavah, kar je za nas velika ovira pri izkoriščanju potenciala te storitve. Kljub omejitvam nam ta storitev prinese okrog odstotek mesečnega obiska in nakupov na spletni strani,« pojasnjuje. Ob tem dodaja, da za zdaj žal niso relevanten uporabnik, ki bi lahko ocenjeval uspešnost in razširjenost te rešitve, vsekakor pa pozdravljajo takšne nadgradnje. »Če bomo v prihodnje uspeli rešiti problem z neodobrenimi artikli, bo to zagotovo postal dober prodajni kanal, ki bo skozi leta samo rasel.«

V pričakovanju Google Shopping

Po opažanjih Gašperja Brešarja, digitalnega analitika v e-commerce družbi DFVU, v primeru izdelkov iz njihovih strani za Facebookovo in Instagramovo tržnico težko poda mnenje. Izdelki iz njihovih podajalnikov novic namreč vodijo na klasično pristajalno stran znotraj trgovin. »Pri ustvarjanju commerce računov sem vedno izbral to možnost, za sam Marketplace pa je, vsaj kolikor je meni znano, treba vklopiti možnost, da uporabnik opravi nakup znotraj platforme. Marketplace tudi ni omogočen vsem uporabnikom. Vem, da je bila v Business Managerju informacija, da bo naslednji krog vlog obravnavan ob koncu prvega četrtletja in nato v drugem četrtletju. Kar pa zadeva sama prodajna mesta znotraj commerce računa, torej Facebook Shops in Instagram Shopping, pa za nas to predstavlja majhen del predvsem uporabnikov na dnu lijaka oziroma kjer je konverzijska stopnja največja.« Pri eni od blagovnih znamk je ta malce pod 8 odstotki v drugem četrtletju, nad njim je le organski promet v Microsoftovem iskalniku, skupno pa v marketinškem spletu predstavlja sicer le okoli 1,5 odstotka konverzij. 

»Marketplace želi postati tudi Mimovrste kot del družine Mall, seveda pa še vedno vsi čakamo Google Shopping. Sam osebno sicer nisem strokovnjak za oglaševanje na Googlu, ker se ukvarjam z vsemi kanali, tudi retencijskimi. Ampak sem edini, ki se ukvarja z Googlovimi oglasi in za nas recimo Google Shopping predstavlja več kot 70 odstotkov vseh prihodkov, ki ga ustvarimo v Googlovih oglaševalskih kanalih.« Kot poudarja, so bili pred leti med prvimi in donosi so bili po njegovih besedah visoki. »Implementiral sem tudi Google Shopping for Business Objectives in ga praktično skoraj izpopolnil, bil del Masterclassa z vodstvom Googla Irska in MediaMarkt. No, zdaj se situacija malce umirja, sploh težave s Facebookom so privabile številne oglaševalce na Googlov CSS. Podjetje lahko v Googlov primerjalnik lahko vstopa tudi preko drugih partnerjev, npr. Klarne, vendar s tem nima možnosti dostopa do Googlovih CSS account managerjev.« A v Sloveniji žal tega še ni. »Naj bi pa potihem Slovenijo dodal tudi Microsoft, vendar za zdaj nisem še zasledil praktične uporabe,« je še povedal Gašper Brešar.