Učinek TikToka: Lahko Kitajska zaznamuje prihodnost tehnologije?
30 let je Silicijeva dolina s tehnološkimi rešitvami narekovala, kako živimo, komuniciramo in se zabavamo. Je priljubljenost TikToka pokazatelj, da se bo središče tehnoloških inovacij prestavilo v Azijo?
Gašper Meden
Chris Stokel-Walker v članku »Kako bo Kitajska oblikovala prihodnost tehnologije« piše, kako so v razmeroma majhnem delu Kalifornije nastale in še nastajajo spletne strani, kjer nakupujemo in pretakamo različne vsebine. Od tam prihajajo tudi številne storitve za spletno mreženje in ponudniki elektronske pošte. Skratka, območje s 116 kvadratnimi kilometri površine ima tehnološki primat. No, sodeč po Stokel-Walkerju ga je imel do nedavnega.
Prej San Francisco z okolico, potem Peking in Šanghaj?
Prevlado Silicijeve doline je načel TikTok, ki je v lasti kitajske družbe ByteDance. Z njemu podobnimi digitalnimi reštivami ima Kitajska potencial, da preoblikuje prihodnost tehnologije. Torej za prihodnost, kjer bi kultura in zanimanje Šanghaja in Pekinga oblikovala industrijo precej bolj kot pa na primer San Francisco z okolico.
Pretiravanje, če upoštevamo dejstvo, da je Kitajska prej večinoma predstavljala zgolj svoje različice »zahodnih« aplikacij? »Danes je ta premik viden v obratno smer – od kitajskih k zahodnim,« je povedala Elaine Jing Zhao, profesorica na področju medijev in umetnost na Univerzi New Slouth Wales (Australia). In kar je še bolj zanimivo: »kitajske« aplikacije so videti precej drugače kot »zahodnjaške«.
Vzpon kitajske tehnologije, ki rada skriva svoj izvor
V zahodnem svetu, tudi v Sloveniji, je trenutno daleč najbolj poznan TikTok (o aplikaciji smo pisali v prispevkih »Je TikTok platforma prihodnosti tudi za blagovne znamke in podjetja?« in »TikTok že premika meje oglaševanja«). Skupno ima okrog 690 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov, od tega 100 milijonov v Evropi. Ob tem Jian Lin, profesor na Univerzi v Groningenu in strokovnjak za vplivnostni marketing in tehnološke platforme na Kitajskem, poudarja, da želijo lastniki TikToka ozadje nastanka aplikacije potisniti v ozadje.
»Mednarodnim uporabnikom dajejo vtis, kot da ne gre za kitajsko, ampak globalno platformo. Res si želijo javne podobe, za katero ni Kitajske. Želijo biti taki kot drugi, torej čim bolj globalni.« Pri tem naj bi jih po njegovih ugotovitvah v veliki vodil pogrom ameriškega predsednika v odhodu Donalda Trumpa, češ da gre za grožnjo ameriški nacionalni varnosti. TikTok je sicer prepovedan v Indiji, Pakistan pa ga je prejšnji mesec prepovedal za 10 dni. To naj po Linovih izkušnjah ne bi odvrnilo kitajskih ambicij – prav nasprotno. Še posebej naj bi se želeli širiti globalno, saj je domači trg precej nasičen in konkurenca močna. Več novih priložnosti je izven domačih meja.
»Superaplikacije« in spreminjanje tehnologije Zahoda
Avtor prispevka poudarja, da se način interakcije in uporabniški vmesnik kitajskih aplikacij selita tudi na Zahod. Primer so tako imenovane »superaplikacije« oziroma aplikacije, znotraj katere je mogoče početi več različnih stvari. Najbolj priljubljena je kombinacija družbenih omrežij in spletne prodaje, kar Lin imenuje komercializirana različica zabave na družbenih omrežjih. Pri tem je najvidnejši WeChat (z več kot milijardo uporabnikov), o katerem smo v MM-u pisali tukaj. V okviru WeChata je mogoče plačevati, naročiti taksi, ga uporabljati kot družbeno omrežje in celo donirati. Niso pozabili niti na zmenkarije.
Na izvirnem TikToku (torej Douyinu) uporabniki lahko nakupujejo preko aplikacije, medtem ko se na Zahodu TikTok pri tem še lovi. Glavni razlog uspeha superaplikacij na Kitajskem naj bi bila priročnost. Praktično vsak del življenja si lahko urejate preko ene aplikacije. Ta ukrep sicer zahteva več uporabniških podatkov, s katerimi lahko razvijalci povežejo več sistemov v enega, za uporabnike praktičnega. Marsikdo ob tem zavija z očmi.
Strokovnjaki verjamejo, da se uporabniki (na Kitajskem) nagibajo na stran razvijalcev. Predvsem mladi naj bi praktičnost postavili pred zasebnost. Platforme, kot je Facebook, dogajanje v Aziji seveda budno spremljajo in tudi same uvajajo dodatne funkcije. Nakupovanje znotraj aplikacije pri Instagramu in Facebook Watch ter Facebook Marketplace so za številne pokazatelj vpliva »kitajske« tehnologije.
Dva pogleda na moderiranje vsebin
TikTok ima pri moderiranju popolnoma druge težave kot na primer YouTube. TikTok se je v preteklosti soočal z očitki, da ne izpostavlja videov pretežkih ali invalidnih ustvarjalcev (kar naj bi že odpravili, a uradno tega ne more potrditi nihče). Po drugi strani so bili zelo proaktivni pri odstranjevanju neprimernih vsebin. V prvi polovici leta 2020 naj bi po lastnem poročilu odstranili 104 milijonov neprimernih videov, 90 odstotkov jih ni zabeležilo niti enega ogleda, 96 odstotkov jih je aplikacija odstranila sama, brez opozoril uporabnikov. Če to primerjamo z YouTubom, je situacija seveda drugačna in do pandemije predvsem manj proaktivna. Le 42 odstotkov neprimernih odstranjenih videov ni imelo niti enega ogleda.
Priporočilni algoritmi na različnih bregovih
Če Twitter in Facebook priporočata objave, ki jih objavljajo naši prijatelji oziroma se znajdejo na naši časovnici, pa se TikTok in druge podobne kitajske aplikacije poskušajo naučiti o vas čim več. Vse z namenom, da bi vam pozneje priporočala vsebine, ki bi vam bila lahko všeč. Bolj kot na vaš krog prijateljev se zanašajo na vaše raziskovanje oziroma odkrivanje.
Ta model upošteva preference na podlagi ogledanih videov in ne na podlagi interakcij ali iskanj. Precejšnja razlika pri pridobivanju informacij, kar tudi vpliva na »ekonomiko« ustvarjanja vsebin. Pri kitajskem algoritmičnem modelu so uporabniki manj podvrženi vsebinam ustvarjalca, ki jim sledijo. Nasprotno so na primer nekateri youtuberji postali zvezdniki (in milijonarji). Na TikToku vas lahko v zvezde ponese en sam video. Enako hitro vas lahko tudi odnese, ko bo z videom zaslovel nekdo drugi.
Prihodnost tehnologije je v globalnosti – in medsebojnem posnemanju
»Če se bo kitajski vpliv v tehnologiji še stopnjeval, bo naš spletni svet do leta 2030 videti precej drugače in precej bolj raznoliko od standardov Silicijeve doline,« piše Stokel-Walker. Ob tem opozarja, da nosilci sprememb niso nujno le kitajske aplikacije, lahko so katere koli druge iz Azije.
Tako smo priča zanimivemu pojavu. Na eni strani si Facebook in Google trudita prodreti na azijske trge, po drugi strani pa azijski velikani vstopajo na ameriškega. Zato avtor članka napoveduje, da se bo – v luči globalizma – medsebojno posnemanje funkcij nadaljevalo. »Razvoj bo potekal z majhnimi koraki in manjšimi vplivi. To dokazujeta tudi način, kako se TikTok razlikuje od Douyina, in zaostajanje sprememb v kitajski različici aplikacije, ki prehaja v zahodno.« Posel temelji na medsebojnem navdihovanju, kajne?
Izvorni članek je bil objavljen tukaj.