Vrnitev lika »z napako«

V zadnjih letih so se v okviru igranega programa na Televiziji Slovenija posvetili predvsem kriminalnim serijam, med katerimi so izstopale Jezero, Leninov park, Dolina rož in Primeri inšpektorja Vrenka. Vse te nadaljevanke je v osrednjem programskem času v povprečju spremljalo več kot 270 tisoč slovenskih gledalcev. Poleg uspeha pri domačem občinstvu so nekatere od nadaljevank, ki so nastale v produkciji Televizije Slovenija ali v sodelovanju z izvršnimi producenti, opazili tudi na mednarodnih filmskih festivalih, med drugim na Sarajevskem filmskem festivalu, Liffu, Series Manii in zagrebškem NEM-u.

»Najpomembnejše je pripovedovanje zgodb«

Po štirih letih reševanja kriminalističnih primerov in umorov so se odločili za vrnitev lika izpred desetih let – lika »z napako«, kot so ga takrat označili. Glavni lik je namreč kot v vseh drugih nanizankah človek z istim imenom, igra ga isti igralec, vendar živi vsakič popolnoma novo življenje. Vedno je nekdo drug.

Ideja se je porodila Špeli Oblak Levičnik in Petru Bratuši, ki sta avtorja formata in scenarista, Bratuša pa je nanizanko tudi režiral. Opisal jo je kot sodobno, urbano in vizualno sugestivno. Čeprav je v zadnjih letih režiral dva mladinska filma (Gajin svet 1 in 2), pravi, da mu »preskakovanje« med žanri in ciljnim občinstvom ne predstavlja nikakršnih težav, saj je tega vajen. »Morda tudi zato, ker sem veliko sodeloval pri snemanju oglasov, kjer se vsakič znova srečaš z novim kontekstom. Dejstvo je, da je v mojem delu najpomembnejše pripovedovanje zgodb – tako z besedami kot s slikami. In zgodba je tista, ki naju je s Špelo v tem primeru resnično prevzela,« pravi.

Ideja za serija se je porodila Špeli Oblak Levičnik in Petru Bratuši, ki sta avtorja formata in scenarista, Bratuša pa je nanizanko tudi režiral. (Foto: Adrian Pregelj)

»Snemali bomo v parlamentu ali sploh ne«

Kljub temu, da na Televiziji Slovenija pravijo, da je poseben produkcijski izziv med drugim predstavljala tudi naraščajoča draginja, so zadovoljni, da jim je znova uspelo posneti serijo, za katero ne dvomijo, da bo ponovno navdušila gledalce. Eden od razlogov so tudi zanimive lokacije snemanja – epizodo z naslovom Zarota so na primer posneli v prostorih slovenskega parlamenta.

Peter Bratuša pravi, da je bilo zanj kot ustvarjalca dogovarjanje o lokacijah izjemno zahtevno. »Če bi živeli oziroma snemali v Združenih državah Amerike, bi verjetno lahko brez težav dobili scenografijo ovalne sobe Bele hiše v katerem od studiev. Pri nas pa lahko računamo samo na 'originalne' lokacije. Epizode, v kateri živi Kajzer življenje politika, si sam ne morem predstavljati brez avtentičnih lokacij, kot so stavba parlamenta, dvorana državnega sveta, parlamentarni hodniki ... Rekel sem si, če ne uspemo dobiti teh lokacij, potem tudi te epizode nočem posneti. Na srečo je bilo dovolj ljudi, ki so razumeli moje argumente in so nam pomagali. Iskreno sem jim hvaležen,« pravi.

O omenjeni epizodi je spregovorila tudi Uršula Zore Tavčar, generalna sekretarka državnega zbora, ki pravi, da je bil njen prvi odziv na vprašanje, ali bi lahko snemali v parlamentu, odločen ne. Nato si je po pogovoru z ustvarjalci nanizanke le premislila (deloma tudi zato, ker je bila že pred desetimi leti njena velika oboževalka).

Ustvarjalci pravijo, da je poseben izziv predstavljala naraščajoča draginja. Kljub temu jim je uspelo posneti serijo, ki je prava paša za oči. Epizodo v naslovom Prah so denimo posneli v ljubljanski Operi. (Foto: Ana Črešnar)

Po desetih letih je Kajzer doživel »vstajenje«

Petra Bratušo smo vprašali tudi, kaj je prispevalo k temu, da se je odločil serijo oz. lik Tomaža Kajzerja po desetih letih ponovno »oživeti«. Kot pravi, si je že od prve sezone dalje prizadeval, da bi Tomaž Kajzer živel naprej. »Večkrat sem ga že 'pokopal', zato me iskreno veseli, da je doživel 'vstajenje'. V resnici pa odločitev, kaj se bo delalo oziroma snemalo in česa ne, ni v rokah producentov, še manj avtorjev. In kar je žalostno, niti ni odvisno od uspešnosti predhodne sezone,« pravi.

Verjame, da je format serije tako odprt in brezčasen, da lahko preživi test časa, kot je obdobje desetih let. Format je sicer isti, zgodbe pa so primerne sodobnemu času. »Tudi danes se verjetno sprašujemo, kako bi se odvila naša življenja, če bi se v določenem trenutku odločili drugače. Osrednji protagonist serije Tomaž Kajzer te različne odločitve živi. Pet različnih zgodb, pet različnih življenj. Trajalo je sicer dlje, kot sem upal, ampak zdaj so nova življenja tu,« pravi.

Iskreno tudi upa, da bodo nova življenja Tomaža Kajzerja ponovno uspešno nagovorila občinstvo in se dotaknila gledalcev. V posameznih epizodah se namreč ukvarjajo s temeljnimi človekovimi dilemami: ali se duhovniki lahko zaljubijo v koga drugega razen v Boga, ali je umor lahko (u)pravičen, ali res vemo, kaj vse smo pripravljeni narediti za doseganje ciljev, kaj je skrb in idealizem in kaj je paranoja ter ali se spet vrača čas lova na čarovnice. Kot pravi, nekatere zgodbe temeljijo na resničnih dogodkih, seveda pa gre pri tem za njihove predelave in prilagojene interpretacije.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu #511-512. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.