Zaposleni potrošnik z dodano vrednostjo let

Je možno, da bi iskalki oziroma iskalcu dela nad 45. letom starosti na vprašanje: »Me vzamete?« odgovorili: »Kot potrošnika z odprtimi rokami, zaposlili pa vas ne bi, hvala.«

V času, ko se svet spreminja hitreje, kot bi želeli, in ko postajajo stvari, ki so bile še do nedavnega videti nemogoče, zdaj možne v trenutku, se sprašujemo, kako hitro lahko kot človeška bitja, ki so v procesu staranja, sploh še tečemo. Čeprav se posameznice in posamezniki  po petinštiridesetem letu počutijo zelo vitalno, kolesarijo po gorah, smučajo po strminah, tečejo maratone, drvijo po vodnih brzicah, obvladujejo digitalne novosti, skrbijo za otroke in po možnosti še za ostarele starše, pa se pri iskanju nove zaposlitve vendarle sprašujejo, ali so sploh še zanimivi kot novozaposleni ali pa zanimanje vzbujajo le kot potrošniki.

Super potrošniki, ki trošijo največ

V Sloveniji je skoraj 400.000 ali slaba četrtina prebivalcev starejših od 45 let, ki so delovno aktivni. Trenutno so zaposleni v vseh dejavnostih, tako v javnem kot zasebnem sektorju, na vseh položajih v podjetju, kjer ostajajo nadpovprečno dolgo. Kar 40 % jih je položaj na delovnem mestu zamenjalo pred več kot petimi leti, tretjina pa ga sploh še ni zamenjala. Izstopajo po višjih osebnih dohodkih, nadpovprečno sodijo v prvi družbenoekonomski razred, t. i. SEL 1, ki je izračunan glede na dokončano izobrazbo in potrošnjo različnih dobrin in storitev, ter živijo v lastnih stanovanjih oz. hišah. V SEL1 sodi 10 % prebivalstva, ki troši največ in ga imenujemo »super potrošniki«.

Skrbi s stanovanjem nimajo, saj so v večji meri popolnoma odplačali stanovanjske kredite in nakupa novega stanovanja oz. hiše ali velikih izboljšav v domu v prihodnjem letu ne načrtujejo. Se pa v večji meri soočajo z drugimi pomembnimi dogodki, ki lahko zaznamujejo njihov dosedanji način življenja, na primer, da otroci začenjajo s študijem ali pa že končujejo fakulteto oziroma se selijo od doma, nekateri od njih pa že celo pričakujejo rojstvo prvega vnuka.

Kdo pravzaprav je zaposleni, starejši od 45 let?

Najdemo ga povsod, v »klasičnih« trgovinah in tudi na spletu. A vendar smo v članku Življenje se začne po 45. letu! že pred časom ugotavljali, da se zdi ciljna skupina starih od 45 do 55 let skorajda povsem spregledana.

Poglejmo pobliže, kdo sploh je generacija, ki se je v službah, tudi če je velik primanjkljaj delovne sile, še vedno prepogosto izogibajo. Podatki iz raziskave o zaposlovanju iz leta 2008 kažejo, da Slovenija in Hrvaška zaposlujeta izredno majhen delež novozaposlenih v tej starosti in to se žal tudi do leta 2020 ni bistveno spremenilo.

Stereotipi velikokrat zameglijo dejstva, podprta s podatki. Pogosti stereotipi so namreč, da starejši niso tako digitalno usposobljeni kot mlajša generacija, da so zastareli, neprilagodljivi, ne uporabljajo sodobnih komunikacijskih poti in so šibki v digitalnih veščinah. Poglejmo, kaj kažejo podatki o zaposlenih nad 45. letom starosti in njihovih digitalnih veščinah ter si odgovorimo, ali je dejansko tako.

Digitalne veščine

Podrobnejši pregled podatkov Mediana TGI Slovenija 2020 (N=4000) pokaže, da so zaposleni nad 45. letom starosti veliki uporabniki medijev, saj nadpovprečno listajo revije, gledajo televizijo, poslušajo radio in berejo dnevne časopise. Kar 9 od 10-ih jih dnevno uporablja internet, pri čemer ga nadpovprečno uporabljajo za raziskovanje tem, kot so politika, ekonomija in finance. Skoraj polovica jih na spletu išče podatke o potovanjih, športu in opremi za dom. Dobrih 70 % jih je že nakupovalo preko spleta. Največ nakupujejo oz. vplačujejo  potovanja in počitnice, oblačila, električne naprave in vstopnice za različne dogodke.

Na družbenih omrežjih sicer ne preživljajo dolgih ur, jih pa dnevno redno obiskujejo. Družbena omrežja uporabljajo predvsem za ohranjanje stikov s prijatelji in družino, spremljanje pomembnih novic oz. dogodkov ter objavljanje svojih vsebin. Dobra polovica jih obiskuje Facebook, 27 % YouTube in 12 % Instagram. Preostala omrežja obiskuje manjši delež starejših od 45 let.

Pametni telefon uporablja 86 % starejših od 45 let. Poleg telefoniranja ga najpogosteje uporabljajo še za pošiljanje oz. prejemanje SMS-sporočil, fotografiranje, iskanje informacij, kot sta vreme in promet, pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, uporabo GPS-navigacije, spremljanje novic, obiskovanje družbenih omrežij, klepetalne aplikacije,  videoklice, na primer preko Skypa, poslušanje radia in igranje iger. Skoraj tri četrtine jih ima naložene aplikacije na mobilnem telefonu, petina pa jih ima te naložene na tabličnem računalniku.

Se jih izplača zaposliti in podaljšati njihovo delovno aktivnost?

Njihove prednosti in izkušnje zagotovo pomagajo v situacijah, ki jih lahko v trenutku reši samo kilometrina, nabrana pri dolgoletnem delu. Dodano vrednost, ki jo imajo starejši zaposleni, predstavljajo mirnost, ki temelji na izkušnjah, širina, ki jo imajo tudi zaradi tega, ker spremljajo aktualna dogajanja, in njihova zmožnost določanja prioritet.  Kot kažejo podatki, so dovolj digitalno vešči, da so še vedno zanimivi tudi kot novozaposleni. Predvsem pa so raznolika skupina, zato starost ne sme biti edino merilo pri odločanju in razlog, da jim sploh ne ponudimo priložnosti za zaposlitev. Mogoče pa ima prav starejši zaposleni nabor tistih pravih veščin, ki jih podjetje potrebuje.

Vrednote generacije nad 45. letom

So zelo hvaležni potrošniki. Zanje je značilno, da si s kreditno kartico privoščijo stvari, ki si jih drugače ne bi. Veseli so jih lahko tudi proizvajalci kozmetičnih izdelkov, saj jim je videz zelo pomemben. Zase v večji meri pravijo, da brez ličil ne morejo oditi od doma ter da se z izdelki za lepoto in nego kože borijo proti znakom staranja. To delajo predvsem zase, saj jim ni pomembno, kaj si drugi mislijo o njihovem videzu in se ne trudijo biti privlačni za druge. Verjamejo, da lepota prihaja od znotraj, tako da o kozmetičnih operacijah ne razmišljajo. Zaupajo homeopatski medicini in zdravnika obiščejo le, če so zares bolni, saj jih največ meni, da je njihovo zdravstveno stanje dobro. Ne padejo zlahka pod vpliv drugih in tako tudi pri nakupnih odločitvah znane osebnosti ne vplivajo na njihove odločitve, prav tako ne preizkusijo izdelkov ali storitev, ki jih predstavljajo vplivneži na družbenih omrežjih.  Pri nakupovanju so preudarni in denarja ne zapravljajo brez razmišljanja. Običajno si v fizični trgovini ogledajo izdelke, preden jih kupijo na spletu, in na spletu pogosto objavljajo komentarje oziroma ocene. Pripravljeni so plačati več za živila, ki ne vsebujejo umetnih dodatkov in, če je le mogoče, kupujejo slovenske izdelke. Hitri prigrizki in nezdrava hrana niso zanje. Trudijo se, da doma skupaj pojedo obrok in preživljajo čas v krogu svojih najdražjih, kajti družina jim je na prvem mestu.   

Zakaj so za delodajalce lahko kljub letom ali pa prav zaradi let zanimivi? Dokazano je, da raznolike ekipe delujejo najboljše. Zato start-upi, mlada tehnološka podjetja, marketinške agencije …, pomislite, da je mogoče vašo ekipo okrepiti tudi z nekom, ki morda ne nosi znamk, ki so trenutno »in«, ima pa kilometrino in izkušnje, ki ne bodo nikoli »out«. Dodana vrednost let pa lahko predstavlja tudi konkurenčno prednost.

V življenju si zna generacija nad 45. letom starosti postaviti prioritete. Nadpovprečno so jim pomembni zaposlitev oz. poslovni uspeh, osebni ugled v družbi, družina in prosti čas. Slednjega znajo prav dobro izkoristiti, saj nadpovprečno veliko obiskujejo gledališče, muzeje, razstave oz. galerije in opero ter balet. Kar 60 % se jih ukvarja s športom, najpogosteje s kolesarstvom, tekom in plavanjem. Nadpovprečno pa izstopajo po jadranju, lovu, smučanju, ribolovu, potapljanju in plesu, kjer se plača pristopnina.

Z njihovim širokim naborom znanj je dobro krepiti sistem mentorstva v podjetju. Razmislek in ustvarjanje delovnih mest, ki so neodvisna od starosti, pa je izziv prihodnosti. Seveda so pri tem potrebne tudi sistemske spremembe, prijaznejša zakonodaja in inovativne rešitve. Demografski trendi nam namreč jasno kažejo, da bo za vzdržnost sistema potrebno delati dlje, zato bi bilo v podjetjih potrebno že včeraj razmišljati, kako obvladovati prihodnost tudi na tem področju.

Recikliranje zaposlenih in njihovih znanj

Evropa se zaveda potenciala ljudi, ki želijo biti delovno aktivni tudi v starosti in spodbuja poznejše upokojevanje, pri tem pa se zaveda, da je potrebno spremeniti zakonodajo, starejšim omogočiti prijaznejše delovno okolje in okrepiti medgeneracijsko sodelovanje.

Po koncu pandemije si seveda želimo, da bi ponovno imeli priložnost delati vsi, tako mladi kot tudi starejši, ki želijo ostati aktivni.

Ali kot pravi Frank Schirrmacher: »Sodobna družba rada zavrže vse, česar ne potrebuje.« Za potencial posameznikov, starejših od 45 let, pa lahko rečemo, da ga velja še enkrat pozorno ovrednotiti in ponovno vključiti. Ne nazadnje s tem, ko zavržemo starejšega zaposlenega, izgubimo tudi dobrega potrošnika. Tega pa si ne moremo in ne smemo privoščiti, kajne?

Viri

Jereb Janez: Življenje se začne po 45. letu! http://mm-arhiv.si/novice/mmarketing/15589/zivljenje-se-zacne-po-45-letu

Ashton Applewhite: Lepota let: manifest proti starizmu, Eno, 2016.

Bojana Drev: Could Older Workers be Opportunity for Smart Companies? Monografija poslovne šole Doba, 2020.

Frank Schirrmacher: Zarota metuzalemov, Vale-Novak, 2007.

Maja Vehovec: New Perspectives on a longer working life in Croatia and Slovenia. Ekonomski inštitut, Zagreb, in fundacija Friedrich Ebert, 2008.

Digitalisation and older employees – lack of competences? https://www.eurofound.europa.eu/topic/ageing-workforce (dostop 14.5.2020)           

Mag. Bojana Drev je ustanoviteljica  e-Vila izobraževanje, Irena Setinšek pa izvršna direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev, Mediana.