Z UI-pomočniki do personalizirane in prijetne nakupovalne izkušnje
V času eksponentnega razvoja modelov za procesiranje in razumevanje naravnega jezika morajo podjetja začeti razmišljati o sodelovanju med človekom in »strojem«. O UI-asistentih smo se pozanimali pri Zavarovalnici Triglav in Agenciji 101.
Eva Peserl
Glavna prednost pametnih virtualnih asistentov je, da so na voljo 24 ur na dan vseh sedem dni v tednu. Uporabnikom lahko brez človeškega posredovanja pomagajo pri odpravljanju težav in iskanju informacij. Zaposleni pa se lahko namesto podpori strankam posvetijo kompleksnejšim nalogam z dodano vrednostjo, torej tistim, ki zahtevajo čustveno inteligenco, ustvarjalnost, kritično razmišljanje in kompleksno reševanje problemov.
Hitro odgovarjanje na vprašanja strank
Virtualni asistenti pa niso le ideja, ki se je poslužujejo v tujini, ampak preizkušena rešitev, ki jo implementirajo tudi podjetja pri nas. V Zavarovalnici Triglav so že pred več kot dvema letoma strankam s pomočjo spletne strani predstavili virtualno asistentko, ki se imenuje TRIA. »Z implementacijo tega orodja smo pristopili k procesu avtomatizacije podajanja odgovorov na pogosta vprašanja strank oziroma uporabnikom spletne strani omogočili hiter dostop do informacij o storitvah in produktih Zavarovalnice Triglav,« pojasnjuje Luka Pušnik, direktor službe za korporativno komuniciranje v zavarovalnici. Stranke po opravljeni interakciji podajo povratno informacijo o zadovoljstvu in do zdaj so večinoma prejeli pozitivne odzive, pa tudi nekaj predlogov za izboljšave. V lanskem letu so poleg tega orodja začeli razvijati 3D- avatar oziroma virtualno asistentko AI TRIO, ki se na podlagi naprednih tehnologij (kot so ChatGPT in Azure Open AI kognitivne storitve ter Kinect za zaznavanje gibanja) preko glasovnega vmesnika z uporabniki v slovenskem jeziku pogovarja v realnem času.
Uporabniška izkušnja bo vse bolj pogovorna
Pri Merkurju so v sodelovanju z Agencijo 101 razvili UI-asistenko, ki se imenuje M.AI.A. in je predstavnica prve naprednejše uporabe umetne inteligence v slovenskih trgovinah. Deluje na osnovi zmogljivega inteligentnega sistema, ki se ponaša s človeku podobnim vedenjem in kupcem omogoča personalizirano in prijetno nakupovalno izkušnjo. Uroš Svenšek, vodja digitala v Agenciji 101, pravi, da so poleg M.AI.E. pomagali zasnovati še nekaj drugih UI-asistentov, in sicer GastarbAIter, ki je virtualni UI-asistent tujim delavcem glede njihovih pravic, Svetovalec ID.Buzz, ki je prvi avtomobilski UI-asistent v Sloveniji, in jedilnik.ai, ki pomaga pri ustvarjanju lastnega personaliziranega tedenskega jedilnika. Dodaja še, da so kar hitro ugotovili, da ni vedno potrebno ali smiselno, da so ti asistenti v obliki prostega pogovora, kot je to značilno za ChatGPT, ki te rešitve podpira. »Zdi se, da se bo uporabniška izkušnja spleta počasi premikala iz tega, da klikamo po spletnih straneh in iščemo informacije, v 'pogovorno', kjer UI-asistenta preprosto vprašamo, kar nas zanima in dobimo informacije. Naj navedem primer. Pridem na spletno stran določenega modela avtomobila. Namesto iskanja specifične podstrani, kjer bom izvedel, v katerih barvah je ta avto na voljo, bom enostavno vprašal UI-asistenta. Podobno, če iščem inspiracijo za svoj naslednji obrok, ne bom več kopal po strani z recepti, temveč bom rekel UI-asistentu, naj pripravi personalizirane predloge. Je pa res, da je na tej točki umetna inteligenca še premalo zanesljiva, da bi lahko ta nov način interakcije kaj kmalu nadomestil obstoječega v nekem večjem obsegu,« razlaga Svenšek in dodaja, da bo do sprememb prihajalo počasi, a zanesljivo.
Hitreje, ceneje in bolje
Pri preverjanju, ali je nekaj marketinška modna muha ali pa nekaj, kar se bo »prijelo«, se moramo vprašati, ali ta stvar potrošniku dejansko prinaša dodano vrednost, meni Svenšek. »Pri umetni inteligenci je več kot jasno, da nam prinaša možnost ustvarjanja rešitev, ki našim potrošnikom omogočajo, da informacije ali zabavo dobijo hitreje, ceneje in bolje. Na drugi strani tega spektra so denimo NFT-ji, kjer je bilo hitro jasno, da tehnologija sama po sebi ne prinaša nobene dodane vrednosti, posledično pa tudi ne rešitve, ki jih uporabljajo. Praktično vsi projekti na tem področju so se po dveh letih izkazali za muhe enodnevnice,« ocenjuje Svenšek. Kakšna bo prihodnost virtualnih pametnih virtualnih asistentov, bo tako kot v večini primerov pokazal čas.