Bienale Brumen: V iskanju projektov, ki krojijo prihodnost dobrega dizajna
Letos bo v kreativnem centru Rog potekal že 11. bienale slovenskega odličnega oblikovanja Brumen, ki bo svoj vrhunec dosegel konec aprila. O dogodku smo se pogovarjali z Radovanom Arnoldom, predsednikom odbora Fundacije Brumen.
Ali za letošnji bienale pripravljate kakšne novosti?
Letos se bo bienale odvil v kreativnem centru Rog, ki se nahaja v osrčju Ljubljane. V upanju, da nas nov, sodoben prostor navdihne z novimi, še boljšimi idejami, se že veselimo ponovnega snidenja z vsemi slovenskimi kreativci ali pa tistimi, ki do oblikovanja gojijo tako veliko navdušenje kot mi in so kreativni po duši.
Zakaj je bienale Brumen tako pomemben za slovenski kulturni prostor?
Ker gre za osrednji dogodek na področju oblikovanja v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih. Na njem se predstavijo najboljši dosežki slovenskega oblikovanja s področja vizualnih komunikacije zadnjih dveh let in na ta način lahko prepoznamo projekte, ki krojijo prihodnost dobrega dizajna. Hkrati širšo javnost opozarja, da je oblikovanje vse okoli nas in ključno vpliva na kakovost bivanja. Ljudje smo zelo vizualna bitja, ki se s končnimi rezultati dela oblikovalcev stalno srečujemo v vsakdanjem življenju, četudi se tega morda niti ne zavedamo.
Ali imajo nagrade Brumen tudi mednarodni ugled oz. na kakšen način si prizadevate zato, da dvigujete ugled nagrad, ki jih podeljujete, tudi v očeh mednarodne oblikovalske javnosti?
Prepričani smo, da je dogodek zelo pomemben tudi z vidika mednarodne prepoznavnosti, saj je žirija vsakič sestavljena iz petih svetovno priznanih strokovnjakov na področju oblikovanja. Ti podajo svoje strokovno mnenje, nas navdušujejo s svojim razmišljanjem, različnimi pogledi in vizijami ter z nami delijo svoje zelo dragocene izkušnje. Kot pravi znan slovenski pregovor: »Dober glas seže v deveto vas.« Tudi mi verjamemo, da naša mednarodna poznanstva slovenske oblikovalce in njihove izdelke ponesejo v svet, kjer lahko navdušujejo še večji krog strokovnjakov s področja dizajna in oblikovalskih navdušencev.
Kakšno je po vašem mnenju trenutno stanje na področju oblikovanja?
Oblikovanje je zelo širok pojem, ki zadeva vse, kar je kreativno. Sodobni svet poganja oglaševanje, katerega laična javnost enači z oblikovanjem vizualnih komunikacij. Na splošno lahko rečemo, da se oblikovanje, tako kot tudi družba, v kateri živimo, v večini vedno bolj pomika v komercialno smer, kar opazimo z velikim porastom površin, namenjenih oglaševanju. Bistvo oblikovanja vizualnih komunikacij je jasno posredovanje informacij in nepodcenjujoč odnos do prejemnika sporočil. V primeru oglaševanja zaznavamo, da gre v večini za nekakovostna besedna in vizualna sporočila, ki v najnovejših primerih tudi svetlobno onesnažujejo podobo mest in podeželja. Na bienalih Brumen ne najdemo nagrajenih primerov s področja klasičnega oglaševanja. Z izborom del družbo, gospodarstvo in politične odločevalce ozaveščamo, kaj so kakovostna dela s področja vizualnih komunikacij.
Kako pa gledate na pojav umetne inteligence, ki posega na vsa področja, tudi oblikovalsko?
V zadnjem letu lahko opazujemo val sprememb, ki jih v pojmovanje ustvarjanja podob in besedil ter njihovega avtorstva prinašajo orodja umetne inteligence. Zagotovo se tehnologije ne smemo prestrašiti, a ta ne bi smela popolnoma nadomestiti sposobnosti oblikovalca in procesa, ki s trenutkom navdiha vodi v izvirnost in končno kreacijo – kakovostno vizualno sporočilo, ki mentalno in duhovno bogati družbo, ji nastavlja ogledalo, jo povezuje ... Oblikovalsko snovanje je, tako kot tudi drugi podobni ustvarjalni procesi, ki jih je bilo že do zdaj težko ovrednotiti kot delo, za katerega oblikovalec prejme ustrezno plačilo, s tovrstno tehnologijo bistveno degradirano in v svetu, ki ga žene dobiček, nepotreben strošek.
Če na tej točki ponotranjim in povzamem svojo misel, bi lahko rekel, da umetna inteligenca predstavlja dvorezni meč, saj je lahko kot tehnologija koristna in nam odpira vrata do novih pristopov in načinov ustvarjanja, obenem pa je lahko tudi zavajujoča in vzbuja vtis, da je oblikovanje nekaj, s čimer se lahko ukvarja vsak, ki takšna orodja poseduje.
Problem umetne inteligence je po mojem mnenju širši od poklica oblikovalca. V biti vsakega človeka in njegove rasti je iskanje, učenje, ustvarjanje ... Do podobnih orodij je potrebno zato gledati tudi s skepso, saj vodijo v prehitre rezultate in s tem vsakega človeka ropajo lastnih ustvarjalnih sposobnosti.