»Korporativno svetovanje je v Sloveniji premalo prepoznavno«

Iskreno rečeno, prepričevala sva se oba z zanimivimi dejstvi in razvojnimi pogledi in upam, da takšen dinamičen dialog ostane še naprej. Seveda mi godi dejstvo, da je Pristop ena od največjih komunikacijskih družb v regiji, ampak kar me je še bolj spodbudilo k prestopu, je dejstvo, da je Pristop tudi ena od večjih svetovalskih družb. Ob prisotnosti velikih globalnih svetovalskih podjetij v Sloveniji je na področju svetovanja poslovno uspešen in spoštovan. Samo na svetovalnem področju je njihov letni promet 3,5 milijona evrov. Izjemno in vsekakor  vredno pozornosti vsakega strokovnjaka na tem področju. Pika na i pa je dejstvo – in to dejstvo poznam že dolgo – , da se zadnjih deset let vsak velik vlagatelj, ki je prišel ali bo prišel v Slovenijo, obrne neposredno ali posredno na Pristop.

Osebnostno sem zelo radoveden, kar me po eni strani uvršča med razvojnike, po drugi strani pa je v meni kar velika mera svetovalca. Če vse skupaj sestavim, rad svetujem pri razvoju novih poslovnih modelov ali reševanju obstoječih, za večino drugih, nerešljivih projektov. Moj življenjepis na nek način to tudi potrjuje. Seveda je pri tem vedno prisotna ravno prava mera sreče. Skoraj vedno sem deloval v delovnem okolju, ki je v samem vrhu svoje panoge – poslovno in športno – in skorajda vedno na pomembnih mejnikih razvoja teh podjetij. Začel sem v Evropskem parlamentu, nadaljeval v veliki skupini (Skupina Pivovarna Laško), ki je pozneje v spremenjeni obliki prešla v last nizozemskega Heinekena. Nato sem odšel v bančni sektor, v Novo KBM, ki je z lastništvom in menedžmentom iz ameriškega Appola postala resna finančna institucija in zgled, kako bi morale finančne institucije delovati v Sloveniji. Po izkušnji v bančništvu sem na povabilo lastnikov VIDAA International prešel v panogo streaminga ali poenostavljeno povedano na področje, kjer je stičišče vsebin in distribucijskih kanalov, kjer sem prevzel globalni marketing. Zdaj sem se s temi izkušnjami pridužil Skupini Pristop kot direktor korporativnega svetovanja.

Korporativno svetovanje je izjemno širok pojem in v Sloveniji premalo opredeljen in prepoznan kot tak. Predstavljajte si, da bi korporativnim odnosom z javnostmi  dodali  širše pojmovanje področja marketinškega delovanja in znanja, temu bi priključili še dobro dozo pravnega znanja in razumevanja vedno dinamičnega političnega okolja in na koncu bi vse skupaj začinili s poslovnim svetovanjem. To je korporativno svetovanje in poslovno komuniciranje, vsaj mi na Pristopu ga tako razumemo. Vodenje takšne prakse in združevanja tako širokega pogleda na dogajanje z različnimi vrhunskimi strokovnjaki je zame več kot izziv. Predvsem pa sem ponosen, da partnerji Pristopa vidijo v mojih izkušnjah in ambicijah osebo, ki bo pripeljala korporativno svetovanje in poslovno komuniciranje Pristopa v naslednje razvojno obdobje.

Če bi pa na to vprašanje moral odgovoriti bolj »korporativno«, saj za Pristop z njegovimi 40 milijoni evrov prometa lahko rečemo, da je neke vrste mini korporacija, bi bil moj odgovor takšen: deloval bom, kot je v korporativnem svetu normalno, v tako imenovanem sozvočju z drugimi člani. Vsak je strokovnjak na svojem področju in to je potrebno združiti in nadgraditi.  Pristop spoštuje svoje direktorje in svetovalce. To, kar naročniki zahtevajo od nas, je vodilo tudi za direktorje na Pristopu. Držati se moramo poslovnega načrta, P&L in razvojnih smernic. Dokler se držim dogovorjenega, imam kot direktor več kot proste roke. Vse, kar uprava »zahteva« od mene, je, da sem po duši, vrednotah in viziji »Pristopovec«, vsaj dokler so naše poslovne poti tako povezane. 

S konkretnimi nalogami se bom spoprijel, ko nastopim mandat, to je 1. oktobra 2022. Za zdaj lahko samo rečem, da je za Pristop poleg digitalne transformacije v tem trenutku ključna osredotočenost na razvoj sodobnega poslovnega in korporativnega svetovanja, v katerem svetovalec prevzema tudi soodgovornost za poslovne rezultate svojih naročnikov, se z njimi razvija, se širi, geografsko in strokovno, po vertikali in po integrirani horizontali. 

Moj način dela je bil vsepovsod, kjer sem deloval, izjemno fleksibilen. Tudi v bančnem sistemu, ki je sam po sebi izredno reguliran in tradicionalen, sem uvedel določene spremembe, ki so olajšale delo zaposlenim, na drugi strani pa dvignile zadovoljstvo in produktivnost. Predvsem po covidnem obdobju se je pogled na obvezno prisotnost na delu zelo spremenil. Sam menim, da prisotnost ni obvezna čisto vsak dan, da pa mora veljati dogovor, da se ljudje srečujejo dovolj pogosto, saj se ravno zaradi tega poveča pretok informacij in idej.  

Šport je (tudi) posel, velik posel. Športne platforme so tiste, ki ustvarjajo veliko vsebin, se digitalizirajo in so motivacijski dejavnik za razvoj marsikatere industrije. Vsekakor bom v to področje ostal vpet še naprej. Imam dovolj izkušenj, da vem, da dober šport ostane dober in se razvija, če so le izpolnjene vse poslovne komponente. Šport je ne samo izvrsten ambasador, ampak tudi odlična priložnost za povezovanje na poslovnem področju.