mm
Intervju

»Kot strastna komunikatorka verjamem v moč komuniciranja«

Slovenija izstopa s svojo osredotočenostjo na trajnost in življenje na prostem. V primerjavi s Hrvaško, Romunijo in Srbijo trend urbanizacije in selitve v prestolnico ali večja mesta v Sloveniji ni tako izrazit.

Maja Vujašković Đureinović je izkušena komunikatorka, ki se je kalila v medijih, nevladnih organizacijah in gospodarstvu. Leta 2015 se je pridružila podjetju IKEA Srbija. Od vodje za odnose z javnostmi in komuniciranje je napredovala in zasedala različne položaje na področju komuniciranja podjetja IKEA v regiji Jugovzhodne Evrope (JVE). Od septembra leta 2021 je direktorica za komunikacije v regiji JVE. V tej vlogi skupaj s 16 sodelavci s področja komuniciranja usmerja komunikacijski nastop podjetja na petih trgih – v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Romuniji in Ukrajini. V pogovoru za MM razkriva posebnosti komuniciranja podjetja, ki ponuja rešitve za opremo doma ter kljub prisotnosti na številnih trgih po svetu ostaja lokalno zanimivo in izstopa tudi z nagovarjanjem družbeno obarvanih tematik.

Podjetje IKEA Slovenija je trgovino v Ljubljani odprlo februarja 2021, lani pa vzpostavilo še novi prevzemni mesti v Kopru in Mariboru. Vse od vstopa na slovenski trg so v podjetju izvedli kopico zanimivih komunikacijskih akcij, nedavno ob dnevu Zemlje in mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji. Njihove globalne komunikacijske usmeritve za pozicioniranje blagovne znamke se namreč prelivajo tudi na lokalno raven.

Kako opravljate svoje delo, ki mora biti precej razdrobljeno? Predvidevam, da so si države znotraj regije precej različne. Kako različna mora biti komunikacija na vsakem trgu?

Čeprav se države v regiji razlikujejo glede jezikov, zgodovine in socioekonomskega položaja, še vedno obstaja visoka raven podobnosti, ko gre za življenje doma. Delimo si podobne sanje in želje o organizaciji doma ter tudi to, katere življenjske dejavnosti naj dom podpira. Pri komuniciranju se vedno trudimo biti lokalno relevantni in blizu mnogim ljudem. Hkrati je povsod naša prednostna naloga, da smo skladno z našo trajnostno strategijo prepoznani kot blagovna znamka, ki je pozitivna za ljudi in planet.

Ali bi morda izpostavili kakšno slovensko posebnost?

Nekaj posebnosti seveda obstaja, čeprav morda niso ravno presenetljive. Slovenija na primer izstopa s svojo osredotočenostjo na trajnost in življenje na prostem. V primerjavi s Hrvaško, Romunijo in Srbijo trend urbanizacije in selitve v prestolnico ali večja mesta v Sloveniji ni tako izrazit. Po drugi strani pa so pričakovanja glede doma precej podobna po državah v regiji JVE. Ljudje na primer cenijo varnost, zasebnost in udobje doma, raje imajo funkcionalno pohištvo in iščejo rešitve za izzive pri shranjevanju. Vse to najdejo pri nas.

Kakšni pa so izzivi, s katerimi se soočate na slovenskem trgu?

Vse izzive, s katerimi se soočamo v Sloveniji, pravzaprav obožujemo, saj pri nas izzovejo kreativnost in nas spodbujajo k izboljšavam. Za razliko od širitve na večino drugih trgov je bila IKEA v Sloveniji blagovna znamka, ki je bila že pred našim vstopom na trg poznana slovenskim kupcem. Prav tako je dobro znano, da slovenski kupci izkazujejo zelo visoko zavedanje glede trajnosti. To nas še dodatno spodbuja pri uresničevanju naše ambicije, da smo pozitivni za ljudi in planet.

Kakšne so prednostne naloge na področju komuniciranja za slovenski trg?

Naša ponudba vrednosti je enaka po vsem svetu in blagovno znamko gradimo na dosleden način na različnih trgih. Naša prednostna naloga je, da nas kupci dojemajo kot ponudnika z rešitvami za vse potrebe po opremi doma, ki ljudem po vsem svetu ponuja cenovno dostopnost, oblikovanje in udobje. Prav tako želimo biti prepoznani kot blagovna znamka z namenom, katere izdelki in delovanje pozitivno vplivajo na ljudi in planet.

Komunikacija blagovne znamke, ki jo pravzaprav vsi poznajo, a vseeno niso z njo v rednem stiku, v novi državi, mora biti kar posebne vrste trd oreh, kajne?

Drži. Rekla bi, da so slovenski kupci dobro poznali naše izdelke že pred vstopom podjetja na trg. Vendar pa nam to, da smo del slovenske družbe, daje priložnost za še večjo lokalno relevantnost v smislu predstavljanja rešitev, ki temeljijo na vpogledu v življenje tukajšnjih ljudi doma. Skrbimo, da je naša komunikacija še bolj lokalno zanimiva in pomembna, prav tako pa lahko resnično sodelujemo s skupnostjo in različnimi deležniki.

m

Ob prihodu v Slovenijo ste izbirali agencijskega partnerja, to je postala agencija Pristop. Kako je potekal izbor, kako ste se po tem z agencijo sporazumeli in spoznali?

Partnerje izbiramo v transparentnem razpisnem postopku. Vedno iščemo tiste, ki imajo enake vrednote, so navdušeni nad opremljanjem doma in maloprodajo na splošno in nas lahko podpirajo pri posredovanju našega sporočila mnogim ljudem na kreativen, skromen in privlačen način. Izbirni postopek je precej dolg, vendar se izplača, saj iščemo dolgoročne partnerje, ki so bistveni del naše komunikacijske agende.

Kako je videti vaše sodelovanje s Pristopom danes? Ste pogosto »na zvezi«?

Morda bi ekipa na Pristopu dejala, da se slišimo prepogosto (smeh). Šalo na stran, gre za tesno partnerstvo, kjer dnevno razpravljamo o idejah in projektih. So celovita agencija z veliko izkušnjami ter ekipo kompetentnih in kreativnih ljudi, ki nas podpirajo s storitvami na različnih področjih: od korporativnega in tržnega komuniciranja do javnih zadev in še več. Zelo smo hvaležni, da imamo v Sloveniji tako kompetentnega in zanesljivega partnerja.

 

Celoten intervju si lahko preberete v tiskani reviji Marketing magazin #504.

Intervju

z
20. 11. 2024

Ob 30. obletnici delovanja najbolj prepoznavne in priznane znamke v svetu moške mode v…

gizem
16. 11. 2024

O programih izobraževanja in usposabljanja zaposlenih smo se pogovarjali z Gizem Ozturk,…

Sasha Savić
09. 11. 2024

Ključ do uspeha vsakega vodje je v tem, da najde prave ljudi, je prepričan Sasha Savić,…

Moj glavni kriterij pri izbiri ljudi je bil občutek, da posameznik pred mano goji globoko strast do oglaševalske industrije in blagovnih znamk ter to…

Naši avtorji